Denis Živčec
Preživel sem devet dni na Pesmi Evrovizije v Torinu, a moje države tukaj ni bilo. Predstavniki so sicer prispeli, profesionalno opravili svoje, a prav zares se z nami ni ukvarjal nihče. Nekaj tujih zanesenjakov je prišlo do mene, mi povedalo, da jim je slovenska pesem všeč in v meni vsaj za hip prebudilo občutek, da nas je nekdo opazil in da bomo morda "dark horse", skrito presenečenje izbora. A ostali ... prezrti. Zadnji na stavnicah, z nekaj malega nihanja gor in dol, na dan polfinala smo bili zadnji tudi na internih novinarskih stavnicah v torinskem tiskovnem središču. Vsi so obupali nad nami, še preden smo zares stopili na oder. Neprijetno je bilo poslušati tuje kolege, ki so mi govorili reči tipa: "Saj vi letos ne računate na kaj, ne?" Neverjetno, da so višje od nas bile prav vse abotno brezvezne skladbe, ki jih je letos kar mrgolelo. Zakaj se je poslušalcem od Diska, ki se mi zdi iskreno očarljiva in nalezljiva skladba, dasiravno bi sam na Emi zmago podelil Lumi, zdela boljša vsaka druga skladba, mi ni jasno. In se mi tudi ne zdi pravično, a to je Evrovizija, ne sodišče za človekove pravice v Haagu.
Po drugi strani pa ... kaj smo k letošnji Evroviziji sploh prispevali? Bend, ki nekaj mesecev nazaj v Sloveniji praktično niti obstajal ni, a smo ga čez noč vzljubili. Skoraj nobene kilometrine, skoraj nobenih izkušenj komuniciranja z mediji. Iz šolske telovadnice naravnost na največji evropski oder. Skoraj čez noč. Da ne bo pomote, LPS so zadevo oddelali profesionalno in po najboljših močeh. A dalo bi se narediti toliko več. Piše se leto 2022, na Evroviziji se skuri polovica evropske pirotehnike in uporabi najsodobnejša tehnika, ki globalno obstaja. Efekti, takšni, da gledalcem čeljusti padajo do tal, mi pa še kar trdimo, da dobra skladba in izvajalec ne potrebujeta šova. Ob paradi bahanja z efekti in kreativnostjo je slovenski nastop bil videti nepopisno siromašen in dolgočasen. Vemo, bile so težave z odrom in organizacijo. A tudi če bi se naša diskokrogla vrtela in visela s stropa, bi ... bilo kaj drugače? Nemogoče je prezreti, da smo v svoj nastop vložili goli minimum.
LPS sami od sebe ne prekipevajo od energije. Takšni pač so, nič hudega. S samim nastopom se da vznemirljivost ustvariti tudi umetno. Armenska predstavnica je na odru imela pravo malo garsonjero, ki se je med nastopom vrtela. Vrhunec naše kreativnosti pa je bilo, da smo pet dijakov z inštrumenti postavili okoli velike diskokrogle, ki je kot klada ležala na nekakšnih grdih črnih plastičnih koleščkih. Kamera je nato krožila okoli njih, dokler gledalci niso dobili morske bolezni. Kot bi gledali silvestrski program na TV Ljubljana leta 1979. Videl sem že bolj zanimive šolske proslave. LPS najbrž tudi.
Rezultat je bil neizbežen. Povsem zadnje mesto v prvem polfinalu. Kislih 15 točk - 8 od hrvaških gledalcev in skupno 7 od žirij Hrvaške (5), Nizozemske (1) in Moldavije (1). Glede na to, da smo pravkar trčili ob evrovizijsko dno, bi razmislek o tem, kako se v bodoče vidimo na tem festivalu bi več kot na mestu. Bomo zmeraj zgolj ponižno z lasmi pomivali straniščna tla in vrhunec svojega uspeha videli zgolj v preboju v finale? Skromni mali Janezi, srečni že, če jih kdo prijazno pogleda. Se bomo zadeve končno lotili zares? Zadeva je trenutno sama sebi namen. Bomo našli dobrega izvajalca, mu pripravili dober marketinški načrt in v nastop vložili konkretnejši denar? Seveda ne. Mi bomo k Emi povabili še dodatnih 15 strokovnih žirij, ki bodo druga drugi dokazovale, kako urban in ah in oh kakovosten okus imajo. Gledalcem bomo na nacionalnem predizboru še naprej servirali komade, ki so sicer bedni, a kakor da drugačni. Na koncu bomo na oder poslali pevca, ki bo sedel na stolu ob prižgani sveči. Ker kakovost šova ne potrebuje.
Pesem, ki je letos zastopala Švedsko, na Emi ne bi imela nobene možnosti, saj je preveč "običajna". Zgolj lepa skladba in dobra izvajalka. Ni dovolj. Mi smo obsedeni s tem, da mora nekdo biti drugačen ravno toliko, da se ga da poceni postaviti na oder. Od absurdnega gospel komada, ki s Slovenijo nima prav nobenega opravka, do popolnih dijaških naturščikov z retro komadom. LPS so na Emi skupaj izbrali gledalci in žiranti, lepo in suvereno, a delovalo ni. Torej je potrebno izbrati drugačen pristop. Kdor koli že zastopa Slovenijo, si zasluži nastop, ki je manj siromašen in dolgočasen od letošnjega. Kar je naloga RTV Slovenija. Denarja, ki je pogosto izgovor zakaj smo na odru revni kot cerkvene miši, veliko zmečemo tudi za kakšne druge neumnosti. Pa ga investirajmo nekaj še v nastop, ki ga gleda cela Evropa z Avstralijo vred.
Slovensko Evrovizijo je v tem trenutku treba obducirati, razstaviti na prafaktorje, sestaviti nepremagljivega Frankensteina in se cirkusa lotiti tako, kot se spodobi. Preveč dobrih glasbenikov in umetnikov imamo, da bi bili tako brezvezni. Slovenci smo narod, ki Evrovizijo iskreno čutimo, ljubimo in jemljemo resno. Ni prav, da so nas fatalistično skozi leta prepričali, da je naše mesto v povprečju ali celo pod njim, samo zato, ker se nekomu ne ljubi prav zares potruditi.
