Poleti ni lepše zabave, kot preživeti ves dan na prostem, po možnosti ob vodi. V pripeki se prija ohladiti v morju, jezeru ali bazenu in v Sloveniji imamo za to kar precej možnosti. Norčije v vodi pa človeka utrudijo in zlakotnijo, pa ne le otroka, temveč tudi odraslega. In če je danes na voljo cela vrsta možnosti za hitro potešitev lakote, nekoč ni bilo tako. Povojne generacije rade postrežejo z zgodbicami o tem, da so nekoč vzeli s seboj najboljšo malico na svetu: paradižnikovo solato v kozarcu in velik kos kruha.
Še danes je paradižnik, bodisi v solati bodisi narezan kot priloga, manjši pa tudi v celem, priljubljeno in zdravo poletno živilo. Najbolj zdrav pa je seveda takrat, ko je pridelan v bližini in utrgan skoraj tik pred uživanjem. Takrat paradižnik ne ohrani le svoje živahne rdeče barve, trdne, mesnate strukture in sočnega okusa, temveč ohrani tudi večji delež vitaminom in mineralov, ker je pridelan lokalno.
Ker vsebuje tudi veliko vode, surov paradižnik osvežuje in ugasi žejo, zato ga kuharji radi uporabljajo v vseh vrstah solat, iz njega je mogoče narediti hladno ali toplo juho, s svojo barvo in obliko pa popestri vsak narezek, kanape, zelenjavno nabodalo in še kaj. Ne glede na to, ali izberete velike okrogle plodove ali manjše, češnjeve, slivove, grozdaste ali datljeve paradižnike, boste svoji jedi dodali nepozaben okus in všečen videz. Prav posebno privlačni pa so videti raznobarvni češnjevi paradižniki v vrču mrzle vode, ki na njih pušča seksi drobne mehurčke.
Paradižnik v vseh naštetih oblikah raste v rastlinjaku v vasi Renkovci, ki ga v hladnih delih leta ogrevajo z uporabo obnovljivega geotermalnega vira energije. Pod toplim prekmurskim soncem paradižnik LUŠT pridobi svojo nezamenljivo privlačno rdečo barvo. Šele ko je popolnoma rdeč, ga skrbni LUŠTovi sodelavci oberejo in takoj pošljejo v prodajo bodisi v prodajalni na LUŠTni domačiji v Renkovcih bodisi na osrednjo ljubljansko tržnico, kupci pa ga najdejo tudi v poslovalnicah vseh večjih trgovskih sistemov po Sloveniji.
In kaj dela LUŠT tako poseben? Začne se že pri sadikah, ki zrastejo iz gensko nespremenjenih semen, kupljenih v Sloveniji, in so zasajene v organski substrat. Opraševanje poteka s pomočjo čmrljev, ki dokazujejo, da v LUŠTu pri pridelavi ne uporabljajo škodljivih preparatov za varstvo rastlin pred boleznimi. Če pa se zgodi, da v rastlinjaku rastline ali plodove škodljivci vseeno napadejo, zanje na naraven način poskrbijo njihovi plenilci oziroma naravni sovražniki, ki jih naselijo v rastlinjak. Rastline zalivajo z deževnico in obirajo ročno, nato pa jih po najkrajši poti dostavijo na prodajne police.
Tako dobimo kupci v Sloveniji na mizo sočen, živo rdeč svež paradižnik v skoraj vsaki obliki, kar si jih moremo zamisliti. Preostane nam le še izbrati recept in že lahko razvajamo svoje najdražje, prijatelje ali poslovne partnerje s polnim okusom poletja.
