In da je bila pot do Celja res prijetna, lahka in navsezadnje tudi trajnostna, se moramo še posebej zahvaliti kolegom z Nove24TV, ki so našo ekipo brez pomislekov sprejeli v svoje vozilo, ko so se s Trstenjakove odpravili proti Štajerski.
"Fantje, danes bo pestro, kar pripravite se. Vse je treba narediti za našega predsednika. Dobili smo tudi že scenarij, kako bo potekal protest. Kot sem prebral na hitro, je centrala že priskrbela tudi posameznike, ki bodo skušali narediti štalo, da bo o dogodku obveščena cela Slovenija in tudi Evropa. Janez je spet pripravil fantastičen bojni načrt, kot pravi vojskovodja. Aja, tukaj imate sendviče, ki so jih pripravili na sedežu stranke, da ne boste lačni. Vse podarja centrala. Če pa že imate kak bankovec, ga dajte kar v ta kovček. Tudi na Novi namreč zbiramo denar, da bo lahko naš predsednik poplačal vse te sodne stroške, ki mu jih je naložilo krivosodje," nam je v reportažnem vozilu povedal prvi mož Nove24TV Boris Tomašič.
Ko smo prispeli pred celjsko sodišče, nas je takoj ustavila Božena iz majhne vasi na Kozjanskem. "Vi ste naši, ne? Ker vidim, da ste tudi vi dobili sendviče, jaz sem enega že zmazala, tako je bil dober ... Lep dan je danes pa še našega predsednika bom videla. Nekoč sem se rokovala s Titom, danes pa bom poskušala objeti Janeza. Če mi uspe, lahko samo še umrem," nam je dejala sogovornica, ki je imela med zobmi košček solate. Pritegnila ji je Marija z Dolenjskega: "Tudi mene spominja to na dobre stare čase, ko smo romali k našemu maršalu. Le da je zdaj vse boljše, lepše kot v socializmu. Takrat smo romali k Brozu po lastni volji, spontano, celo peš, danes pa tako zelo lepo za vse poskrbijo. Za prevoz, slastne sendviče, a ne, Božena, in včasih še za honorar. Nazadnje, desetletja nazaj, ko smo šli v Kumrovec, smo šli z vlakom, potem pa peš. Danes pa v udobnem in klimatiziranem avtobusu v Celje! Vidi se, kako je Slovenija napredovala od tistega mraka do danes, vse to po zaslugi našega predsednika Janeza. Sama sem celo napisala pesmico. Vam preberem? Tako gre: Včasih Josip, danes Janez. Včasih Jajce, danes Celje. Včasih nič, danes sendvič. Za domovino - z Janšo naprej! Lepo, ne?"
K nam se je nato prerinil Gorazd z Gorenjskega: "Tako je. Opazi se dobra organizacija. Mene je poklical sosed Gvido, da gremo v Celje. Ravno sem se odpravljal v službo, pa sem seveda takoj javil bolniško. Nič nisem rabil narediti. Gvido mi je povedal, kje bo čakal avtobus, in potem ti v avtobusu razdelijo transparente in povedo, kaj moraš skandirati. Odlična organizacija! Gvido ima izkušnje, ker je bil organizacijski sekretar partije v Tržiču, in zdaj vse teče kot po maslu. Je pa res, da sem ga zadnjič polomil, saj sem pomotoma vzel s sabo slovensko zastavo z zvezdo. Bil sem namreč praporščak pri Zvezi združenj borcev NOB, zastave pa imam v tistem loncu za dežnike. Pa sem vzel napačno ... Se zgodi, no. Čakaj, čakaj, poglej avto od te komunajzarske RTV! Marš, cigani rdeči! Gvido, vsekaj z zastavo po avtu!" Zatem je k nam pristopil še Jože s Štajerskega: "Ravno berem tvit od Bojana Požarja, da so to na RTV naredili nalašč. Provokatorji plačani! Poznam jaz te trike, mene ne morejo preslepiti. Vendarle sem tri desetletja delal za službo državne varnosti! Take provokatorje smo mi na Udbi pošiljali v množico, ko so protestirali potiljudski elementi in rušili revolucijo in samoupravni socializem! No, tega ne napisati, zdaj sem s srcem z našim novim vodjo. Všeč mi je, da naš Janez ohranja dobre prakse iz preteklosti, ko je partija nadzirala sodstvo. Tako je prav, da jih zdaj nadziramo mi! Čakajte, da pljunem na avto od teh vrinjencev. Fuj, fej, banda udbomafijska provokatorska! Oprostite, zdaj moram naprej, sem dobil navodilo, naj s transparentom udarjam po avtu. Na svidenje!"
Nismo se še prav obrnili, ko nas je za rokav pocukala Marjetka z Obale: "Ste vi reporterji? Kaj se tu dogaja? A to ima tisti Rupar, ki se za nas upokojence bori? Ne? Janša? Ja naš Janez! Kaj to že imamo dražbo? Aja, je že mimo? Jaz sem si pa tako njegovo uniformo zaželela! Sem jo hotela kupiti za vnukca Fabia, da ga ne zebe, ko seka drva za svojo nono. Mene. Dobro, potem pa nič. Ste videli kje Elizabeto? To je moja kolegica, me je zraven vzela, da greva na izlet v Celje. Brezplačen! Je rekla, da bova šli na shod, jaz pa sem jo narobe razumela, da na sprehod. Zdaj pa je ni nikjer. Aaa, tam je, udarja po vratih sodišča. Saj je prav, ker naš predsednik je rekel, da je sodstvo mafija. Kje je naš slavni partizanski IX. korpus, da bi razgnal to bando sodniško, tako kot smo bando fašistično leta 1945! Pa na svidenje!"
Ko smo želeli posneti še nekaj izjav udeležencev miroljubnega shoda, smo zagledali Tomašiča, ki nam je mahal, naj se spravimo v kombi, saj da je protesta počasi konec. "Pohitite kolegi, nas čaka še veliko dela, da to objavimo na TV in vseh portalih naše SDS. Vi, srečkoviči, pa itak imate čas še do ponedeljka ... Tu je še nekaj sendvičev, bo še kdo?" je dejal Boris in sedel za volan.
