Po tem, ko je Federico V. Potočnik, nekdanji tajnik za mednarodno sodelovanje NSi in nekdanji šef podmladka NSi, sicer pa avtor v številnih partnerskih medijih Totega lista, javnost opozoril na škandal, ki se je zgodil na urgenci UKC Ljubljana, smo se v uredništvu odločili, da - sploh v času krize z gorivi in ogrevanjem - obudimo stare slovenske in evropske ognjene običaje. Federico, ki ga v našem uredništvu zelo cenimo, je namreč zgrožen ugotovil, da so na omenjeni urgenci odprli - knjižnico. "Na urgenco so dali knjižnico. Knjižnico! Kako da jih ni sram," je zapisal na omrežju Twitter, zaradi česar je bil tarča številnih povsem neupravičenih kritik, ki so jih nanj usmerili kaviar socialisti in kulturni marksisti.
Tudi v uredništvu smo zgroženi nad početjem UKC Ljubljana, ki je očitno še naprej pod nadzorom sil kontinuitete. Naj pojasnimo. Prvič, med večurnim čakanjem na urgenci je branje knjig nevarno, saj lahko pozabimo na zdravstveno stanje, v katerem smo prišli. Misli namreč uidejo drugam, namesto da bi bili osredotočeni na bolečine. Drugič, prepričani smo, da so knjižničarji pripravili knjige z zgolj levo vsebino, kar pomeni, da UKC bolnike ideološko indoktrinira. Zagotovo je med knjigami denimo socialist Ivan Cankar, v izbiri pa ni vrhunskih knjig Janeza Janše. Tretjič, branje dokazano škoduje zdravju, saj knjige širijo obzorja in prinašajo nova spoznanja, s čemer se zmedejo volivci, ki začnejo voliti svobodomiselno. Četrtič, znani komunistični dramatik Bertolt Brecht je že dolgo nazaj dejal, da je knjiga orožje, ki jo je treba vzeti v roke, zato je prav, da ljudstvu to orožje vzamemo, saj lahko postane preveč pametno.
Izhajajoč iz vseh teh ugotovitev bo Toti list v sodelovanju s Federicom v naslednjih mesecih obudil stare dobre slovenske in evropske običaje - a tokrat z dodano kalorično vrednostjo. Kot rečeno, je prav, da se v pomanjkanju energentov poslužimo alternativnih in že znanih virov ogrevanja. V preteklosti so energetsko krizo, denimo, blažili v Ljubljani, kjer so leta 1600 v času protireformacije pred Mestno hišo sežgali 11 vozov knjig, potem pa januarja 1601 še tri vozove reformacijskih knjig – skupaj približno 2000 prvih slovenskih knjig. Ogrevali so se tudi s knjigami že omenjenega socialista Cankarja; prvo izdajo Erotike je pokupil in dal sežgati ljubljanski škof Jeglič. Takšne sisteme ogrevanja so poznali tudi v demokratični Nemčiji, kjer so 10. maja 1933 ob spremljavi 40 tisoč glave množice na Opernplatzu v Berlinu med petjem pripadniki elitne vojaške enote požgali 25 tisoč knjig. Med tistimi, katerih knjige so gorele, je bil tudi lažnivi komunistični pesnik Heinrich Heine, ki je leta 1821 v igri Almansor celo zapisal: "Tam, kjer sežigajo knjige, bodo na koncu goreli ljudje." Podobno neumnost je zapisal tudi socialistični filozof in politični teoretik John Milton: "Tisti, ki ubije človeka, ubije misleče bitje. Tisti, ki ubije knjigo, ubije razum sam."
Prvo javno ogrevanje za vse in s tem tudi prva obuditev teh plemenitih zgodovinskih tradicij bo danes ob 18. uri na platoju pred UKC Ljubljana, kjer bomo skupaj s Federicom prižgali kres. Osebje UKC Ljubljana pozivamo, da knjige iz knjižnice dostavi do 17.55. Hvala.
