V 72. letu starosti je umrl Bora Đorđević, bolj znan kot Bora Čorba, frontman ene najbolj znanih rock skupin na Balkanu Riblja čorba. Priljubljeni glasbenik je umrl v ljubljanskem Kliničnem centru zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni. Kljub zdravniškim prizadevanjem, da bi ga rešili, je zadnje ure preživel na ventilatorju in podlegel bolezni. Člani skupine so novico objavili na svoji uradni strani.
"Dragi prijatelji. Z žalostjo vas obveščamo, da nas je zapustil prijatelj in brat Borisav Bora Đorđević. Počivaj v miru, dragi naš Boki,'' so zapisali.
Bora je pred kratkim zaradi hude pljučnice pristal v ljubljanski bolnišnici, njegov menedžer Bane Obradović pa je takrat za srbske medije razkril, da je priklopljen na kisik. "Njegovo stanje se je poslabšalo, na respiratorju je in operacije ni mogoče narediti," je takrat dejal.
71-letni pevec je nazadnje nastopil 1. julija, njegove prihajajoče nastope pa so nato odpovedali.
"Zaradi Borinega okrnjenega zdravstvenega stanja so mu zdravniki prepovedali potovanja in izpostavljenost naporom zaradi hude pljučnice in poslabšanja kronične obstruktivne pljučne bolezni. Seveda bomo, kot vedno, bolezen premagali in takoj, ko bo Bora ozdravel, se vidimo, na nova druženja," so zapisali člani zasedbe na uradnem facebook profilu.
Kmalu bo v Čačku dobil svojo ulico
V Ljubljani so ga zdravili z antibiotiki in kisikom, po nekaj dneh pa so ga zaradi slabšega stanja priklopili na ventilator. Glasbenik je pred novim letom zbolel za pljučnico, zaradi česar je odpovedal koncert v Nišu.
Pokopali ga bodo v Čačku. V Ljubljani je s svojo 28-let mlajšo soprogo Dubravko Milaković živel od leta 2017. Župan Čačka Milun Todorović je že najavil, da bo mesto kmalu dobilo ulico, ki se bo imenovala po njem, "ulico, po kateri bodo hodile nove, prihodnje generacije, se učile verze in tone, ki ne bodo nikoli zbledeli iz njihovih spominov."
Bora se je rodil leta 1952 v Čačku. Osnovno šolo je končal v domačem kraju, po težavah z zakonom pa so ga iz gimnazije izključili. Njegovi starši so se nato, da bi rešili to zadrego, preselili v Beograd. Maturiral je na beograjski peti gimnaziji in se vpisal na pravno fakulteto, a po dveh letih ugotovil, da ta poklic ni zanj, zato se je poskusil vpisati na Fakulteto dramskih umetnosti v Beogradu, kjer ni bil sprejet. Zato se je vpisal na organizacijo na FDU.
Z glasbo se je Đorđević začel ukvarjati že v mladosti v rodnem Čačku, leta 1972 pa je ustanovil svoj prvi akustični sestav Zajedno, s katerim je posnel nekaj pesmi. Iz več različnih zasedb je pozneje nastala Riblja čorba, v kateri se je razvijal kot pevec ter glavni avtor besedil in glasbe, igral je tudi akustično kitaro.
Uradno je Riblja čorba nastala leta 1978 in še istega leta objavila svoj znameniti singl s pesmijo Lutka z naslovne strani, ki je postala ena najbolj priljubljenih pesmi skupine. Med najbolj uspešne rock zasedbe nekdanje skupne države se je vpisala že z debitantskim albumom Kost u grlu leta 1979, svoj status pa je utrdila s Pokvarenom maštom i prljavim strastima (1981) in Mrtvo prirodo (1981).
Tretja plošča je bila takrat verjetno najbolj prodajana plošča jugoslovanske scene, ki je bila tedaj ena najmočnejših rock scen v Evropi. Končno število se je ustavilo pri 450.000 izvodih, na njej so se znašle uspešnice Volim, volim žene, Pekar, lekar, apotekar, Na zapadu ništa novo in Neću da ispadnem životinja.
Četniški vojvoda o Slovencih, dunajskih kočijažih
Zaradi provokativnih besedil se je skupina znašla pod drobnogledom oblasti, vendar glasbenikov to ni ustavilo. Vstopnice so bile razgrabljene, kjerkoli se je Riblja čorba pojavila. Na koncertu v Zagrebu so do smrti pohodili mladoletnico, mediji pa so tragedijo izkoristili za obračun s skupino in rock glasbo nasploh. Zaradi stiha "za ideale ginu budale" v pesmi Na zapadu ništa novo so se srečali tudi z zahtevo po prepovedi plošče, pa tudi s prekinitvami in odpovedmi koncertov, ker da njihovo obnašanje ni v skladu s socialistično moralo.
Đorđević se je rad dotikal aktualnih političnih tem, primer sta skladbi Tito je vaš in Al Kapone. Z Ribljo čorbo je izdal kakšnih 20 albumov, kot izredno ploden ustvarjalec pa je prispeval pesmi tudi za druge izvajalce, kot so Miki Jevremović, Maja Odžaklijevska, Bisera Veletanlić, Oliver Mandić, Generacija 5, Dejan Cukić in Legende. Prejel je srbsko odlikovanje za umetniške zasluge. S skupino je leta 2017 napolnil ljubljanske Stožice ob 40-letnici delovanja.
Razvpite so bile Borine nacionalistične izjave. Njegov odnos do Slovenije in Slovencev je bil zelo kompleksen. Še preden se je preselil v Ljubljano, je v 90-ih veliko prahu dvignil verz, v katerem je Slovence označil za dunajske kočijaže ("bečki konjušari"). Kasneje se je za besede "Hočejo se odcepiti dunajski kočijaži, pa naj se odcepijo, kaj imamo od tega?" opravičil, češ, da niso letele na vse Slovence, ampak le na določene posameznike. Veliko je vzhičeno razpredal tudi o četnikih - nosil je celo naziv četniškega vojvode -, pa žaljivo, sovražno o homoseksualcih, Albancih, v najbolj kritičnih letih je hujskal k vojni ... Zadnja leta se je v mnogo korektnejših intervjujih sicer zdelo, da poskuša negirati starega sebe.
