Osp ob vznožju Kraškega roba, stisnjen pod prepadne stene v dolini, nad katero se boči viadukt Črni Kal, je mirna vasica z značilnimi primorskimi ozkimi ulicami. Avtomobili vanje ne sodijo, parkiramo lahko pri kampu Vovk, ki je odprt vse leto, ob koncu tedna pa v njihovi restavraciji ponudijo tudi značilne istrske jedi.
Osp je ena najstarejših vasi na Slovenskem, danes znana predvsem zaradi osapskih plezalnih sten. Plezalce v skoraj vseh letnih časih privabljata mogočna kraška stena, široka 500 metrov in visoka več kot 200 metrov, imenovana Grad, ki se dviga nad vasjo, in bližnja stena Mišja peč.
Pod steno Grad je vhod v Osapsko jamo z ostanki srednjeveške utrdbe, vanjo so se zatekli domačini med turškimi vpadi, je pa tudi arheološko najdišče. Domačini pravijo, da so ne le v jami, ampak tudi na poljih in pri gradnji hiš našli starorimske mozaike in da imajo v nekaterih hišah še dandanes cevi iz rimskih časov. Po nekaterih podatkih je Osapska jama, ki pa ni urejena za turistične oglede, dolga kar 22 kilometrov, v njej sta jezero in izvir Osapske reke. Ta se ob močnejšem deževju v dolino spušča prek majhnih slapov, v sušnem obdobju pa presahne. Septembra, ko sem obiskala Osp, je bila struga reke suha. Ob mostu, ki se pne nad njo, nas informativna tabla opozori na kar strmo gozdno pot, po kateri se s pri- merno obutvijo lahko povzpnemo vse do jame in vznožja sten. Tudi če nismo plezalci, tako lahko doživimo prvinskost ponekod skorajda navpičnih previsnih sten.
Razgledne vasi vrh istrskih gričev
Medtem ko je vas Osp stisnjena pod stene Kraškega roba, stoji večina starih istrskih vasi v zaledju Obale oziroma obalnih mest, na razglednih hribčkih in slemenih. Tako lego imata tudi vasi Padna in Marezige, prva v zadnjih letih privablja vedno več pohodnikov, kolesarjev pa tudi turistov z velikih potniških križark, ki pristajajo v koprskem pristanišču. V Marezige, ki so središče dežele refoška, se največ obiskovalcev zgrne ob vsakoletnem junijskem prazniku refoška. Mnogi pa jih načrtno obiščejo tudi, odkar je tam na izjemni razgledni točki postavljena prva fontana vin v Sloveniji.
Trte, stare 150 let
Izmed približno 20 vinogradnikov, ki pridelujejo vino na širšem območju Marezig in tamkajšnjih zaselkov, se za obisk kaže dogovoriti z Vilijem Bržanom. Med njegovimi vinogradi je posebnost vinograd s 150 let starimi trtami refoška. Zasajene so v obliki kraškega latnika ali pergole, naslonjene na velike kamne, ki so jih izkopali, ko so urejali vinograd.
Zaradi turizma prebivalci ostajajo
Podobno kot prebivalci številnih drugih istrskih vasi Šavrinskega gričevja so tudi v Padni v preteklosti živeli predvsem od živinoreje in poljedelstva, pa seveda oljčnega olja iz oljčnih nasadov s tudi več kot 300 let starimi drevesi. Pridelke so nosili vse do Trsta, pred drugo svetovno vojno največjega slovenskega mesta. Sledila so leta, ko se je iz različnih razlogov tudi v Padni število prebivalcev manjšalo, zdaj pa se je ustalilo. K temu je pripomogel tudi postopen razvoj turizma. Kot pripoveduje predsednik krajevne skupnosti Padna Denis Goja, so pred osmimi leti v kraju začeli sprejemati turiste z velikih potniških križark. V manjših skupinah so jih vodili k domačinom, da so spoznali lokalni način življenja in gostoljubje pa značilno arhitekturo vasi, galerijo z grafikami Božidarja Jakca in doživeli izjemen razgled s ploščadi pred baročno cerkvijo sv. Blaža. S pomočjo Občine Piran so obnovili nekdanji propadajoči hlev s senikom sredi vasi, v zgradbi uredili turističnoinformacijski center ter prodajalno lokalnih pridelkov in ročno narejenih izdelkov. Veliko domačinov je namreč spoznalo, da so tudi te dejavnosti lahko vir zaslužka in razlog, da ostanejo v Padni in da vedno več ljudi Padne ne povezuje več le s spomladanskim praznikom olja in bledeža (blitve).
