Gorenjska muzejsko-planinska transverzala: Čez hribe od muzeja do muzeja

V slovenskih gorah imamo več deset veznih poti, imenovanih obhodnice. Poleg najbolj znane, Slovenske planinske poti, priljubljene transverzale, ki vodi od Maribora prek Pohorja, Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank in Julijskih Alp do Debelega rtiča ob Jadranskem morju, so vezne poti različnih dolžin in zahtevnosti speljane po praktično vseh naših gričih in hribih. Letos pa se jim je pridružila še nekoliko drugačna pot - Gorenjska muzejsko-planinska transverzala, ki pohodnikom omogoča, da naravno in kulturno dediščino spoznajo v širšem okolju gorske krajine. Gre za planinsko pot, ki povezuje 23 vrhov in šest muzejev, kjer obiskovalci tudi odtisnejo žig v lično izdelan vodniček.
Pot se začne pri Mojstrani in zaključi na Loškem gradu v Škofji Loki, vmes pa čez hribe pelje od muzeja do muzeja. Dodatni izziv ponuja še mednarodna nagradna igra Geolov oziroma Geocache, pri kateri navdušenci nad sodobno tehnologije iščejo skrite zaklade z uporabo satelitske navigacije GPS.

Sodelovanje gorenjskih muzejev

"Muzeji, ki delujejo na Gorenjskem, imajo že več let ustaljeno prakso povezovanja pri različnih projektih oziroma pri pripravi različnih razstav. Teme do sedaj so bile zelo različne: od industrijske dediščine do likovne umetnosti. V letu 2017 pa so se vodstva muzejev odločila, da tokrat spregovorimo o gorah. S projektom Neverjetne gore smo želeli še nadgraditi dosedanje sodelovanje. Ko smo se odločili, da bomo v vsakem muzeju pripravili razstavo, vezano na gorsko tematiko, smo želeli še nekaj dodati oziroma muzeje povezati," pojasnjuje pobudnica Gorenjske muzejsko-planinske transverzale Jelena Justin, vodja programa v Gorenjskem muzeju v Kranju, sicer pa navdušena gornica, avtorica štirih planinskih vodnikov in številnih vodniških člankov.
"Namen te poti je v prvi vrsti povezati muzeje, po drugi strani pa razstave v vsakem muzeju opozarjajo na del kulturne dediščine, ki se jo da videti tudi v naravi. Pot je speljana po Karavankah, Kamniško-Savinjskih Alpah in Loškem hribovju. Nalašč smo se izognili Julijskim Alpam, ki so že tako ali tako preobljudene, po drugi strani pa je začetni del poti speljan tako, da imamo najlepši razgled prav na Triglavsko kraljestvo," dodaja Jelena Justin.

Od Mojstrane do Škofje Loke

Gorenjska muzejsko-planinska transverzala se začne v Mojstrani, v Slovenskem planinskem muzeju, kjer je predstavljen razvojni lok naše planinske, gorniške, alpinistične in gorskoreševalne zgodovine, prepletene z naravovarstvenimi in izobraževalnimi vsebinami. Pod tematiko Planinski raj se denimo sprašujejo, kaj danes pomeni biti planinec in kako danes doživljamo gore. Si želimo nazaj v planinski raj ali hitimo v instantnega? S karikaturami Marka Kočevarja izpostavljajo pretirane vrline in situacije, ki tiho, nezavedno in vse pogosteje vstopajo v sodobni način življenja, kar se kaže tudi ob obiskovanju gora. Prav je, da jih ozavestimo in se vedno znova vprašamo, zakaj v hribe, kaj nas žene.
Med tem razmišljanjem nas pot iz Mojstrane vodi preko Dovške Babe, Golice in Stola do doma na Zelenici in Roblekovega doma na Begunjščici, od tam pa preko planine Prevale do Drage in v Radovljico.

Primerno za vse ljubitelje gora

Pot je namenjena ljubiteljem muzejev in ljubiteljem gora. "Ker želimo, da bi pot prehodilo čim več ljudi, smo izbrali traso, ki ni prezahtevna, a je seveda, kot na vsaki planinski poti, potrebna previdnost. Še najtežji je del s Kokrskega sedla do Kalške gore in naprej na Kalški greben, kjer se spustimo v zavarovano škrbino, vertikalno navzdol. To je del poti, kjer priporočamo uporabo samovarovalnega kompleta. Detajl poti za gornika z izkušnjami ni nič zahtevnega, za nekoga brez izkušenj pa pot lahko povzroči nekaj težav.