(FOTO) Najbolj evropsko ameriško mesto s pridihom azijskega

Če za Štajersko v šali večkrat rečemo, da je v zraku 0,5 promila alkohola, bi lahko za San Francisco mirno trdili, da je v zraku na vsakem koraku vonj po “travi”. Odkar je v Kaliforniji marihuana legalizirana, jo mnogi brez zadržkov konzumirajo kar med sprehodom po ulici, kar je za evropskega turista neobičajen prizor. Precej žalosten pa je pogled na številne brezdomce, ki so vseprisotni na mnogih, tudi turistično zanimivih lokacijah. To je poleg nesramno visokih cen in s tem povezanih življenjskih stroškov tudi ena redkih negativnih stvari o tem najbolj evropskem ameriškem mestu, ki ga zaradi ugodnih letalskih vozovnic obiskuje tudi veliko Slovencev. Turisti lahko izberejo prenočišče v okoli 300 hotelih, največ jih je okoli trga Union Square in na Fishermans Wharfu.

Vožnja z muzejskim tramvajem

Svojevrstno doživetje je vožnja z zgodovinskim tramvajem, Američani ga imenujejo Cable Car. Linija Powell-Hyde, ki se prične na Union Squaru in konča pri Fishermans Wharfu, je med turisti še posebno zanimiva, saj vodi tudi mimo najbolj vijugaste ulice na svetu. Izstopite na postajališču na zgornjem delu Lombard Streeta in se sprehodite navzdol, saj bo tako nastala najboljša fotografija. Ulico poznamo predvsem iz številnih filmov, pa tudi sicer je po mestu mogoče najti veliko zanimivih lokacij, ki se vam bodo hitro zdele znane.

S pomola 33 direktno na Alcatraz

Samo pravočasna rezervacija prostora na trajektu (prek spletne strani AlcatrazCruises.com), ki večkrat dnevno vozi med pomolom 33 in nekdanjim zaporom Alcatraz, vam zagotavlja, da si boste nedvomno največjo turistično znamenitost San Francisca lahko ogledali. Število dnevnih obiskovalcev Alcatraza je omejeno, zgodi se lahko, da so posamezni termini zasedeni tudi več tednov vnaprej. Še posebno nočni ogled in vodeni ogled po zakulisju sta med obiskovalci zelo zaželeni izkušnji. Vsekakor se je priporočljivo dobro obuti, saj boste veliko hodili. Razdalja od pristanišča do vhoda v objekt je sicer zgolj 400 metrov, vendar pa boste v tem času premagali 40 metrov višinske razlike, kar je enako višini 13-nadstropne stolpnice. Za ogled Alcatraza si vzemite vsaj štiri ure časa.
Iz te državne kaznilnice ni uspelo pobegniti nikomur. Po podatkih zaporniških uslužbencev je v 29 letih, kolikor je bil Alcatraz zvezni zapor, poskušalo pobegniti skupno 36 kaznjencev v 14 zabeleženih pobegih. Dva jetnika sta poskušala pobegniti dvakrat, 23 so jih med begom ujeli, šest ustrelili in ubili, dva sta se utopila, pet pa jih niso nikoli našli, zato so jih označili za izginule in verjetno utopljene. Prva misel vsakega zapornika, ko se je izkrcal v pristanišču na Alcatrazu, je bila, kako pobegniti s Skale (The Rock), kot kaznilnico še imenujejo. Težave so zapornikom povzročali temperatura vode v zalivu San Francisca, ki ni presegla 12 stopinj Celzija, močni tokovi, ki so okoli ostrih skal vodo mešali s hitrostjo okoli 11 km/h (6 vozlov), ter občasni obiski velikih belih morskih psov.

Lahko bi bil črn, siv, srebrn, celo črno-rumen

Kar je za Pariz Eifflov stolp, je za San Francisco most Golden Gate. Je rdeče, oranžne ali rdeče oranžne barve? O tem se še danes krešejo mnenja. Dejstvo je, da ikona San Francisca, legendarna Zlata vrata, spreminja barvo glede na čas dneva, dejstvo pa je tudi, da se barva, s katero so ga pobarvali, imenuje mednarodna oranžna (international orange). Barvo mostu je izbral dotlej precej neznan lokalni arhitekt Irving Morrow, ki mu je bil rdečkasto oranžni ton osnovne barve mostu tako všeč, da se je odločil, da bo tudi zgornji zaščitni sloj barve takšen. Morrow je zasnoval most v slogu art deco, elementi pa so najbolj vidni prav na visokih stebrih.

Najbolj glasni prebivalci mesta

Zanimiv živalski prizor se ponuja sprehajalcem, ki jih pot zanese na pomol 39. Poleg številnih restavracij, trgovin in drugih atrakcij je najprivlačnejša tudi najbolj glasna. Lajanje morskih levov je mogoče slišati daleč naokrog, a le čez dan. Ponoči živali, ki večino dneva preživijo bolj ali manj negibno na lesenih plavajočih pontonih, zapustijo to dnevno rezidenco. Prvi morski levi so na pomol 39 prišli po potresu oktobra 1989, januarja 1990 pa so povsem zavzeli območje in na njem ostali do danes. Najprej so se jih želeli v San Franciscu znebiti, a so strokovnjaki za morsko življenje ocenili, da jih je bolje pustiti v njihovem novem domovanju. Že v nekaj mesecih je njihova populacija narasla na več kot 300, rekordno število pa so jih našteli novembra 2009, ko je na pomolu lajal kar 1701 morski lev.
Kalifornijski morski levi so sicer znani po inteligenci, igrivosti in zelo glasnem lajanju. Samci so lahko težki tudi več kot 350 kilogramov in dolgi čez dva metra. Mokri prebivalci pomola so zaščiteni, nikar jih tudi ne hranite, saj je to kaznivo in vas lahko drago stane.