(INTERVJU) Naše zelene obveznice niso zelene le v navednicah

Morda za ogrevanje v ta intervju najprej vprašanje, ali je sonce najbolj trajnosten vir energije, oziroma, ali ponujajo sončne elektrarne najbolj trajnosten način pridobivanja elektrike?

Na kratko, da, vsekakor. Energija, ki prihaja od sonca na Zemljo je tako enormna, da je praktično neskončna. Torej ni bojazni, da bi je kdaj zmanjkalo. Pri sončnih elektrarnah pa gre za neposredno pretvorbo sončnega sevanja v fotovoltaični učinek, kar je pomemben trajnostni vidik – in tudi stroškovni. Poudariti velja, da smo se z razvojem tehnologije tudi v praksi že močno približali teoretičnim izkoristkom.

Podjetje Moja elektrarna d.o.o. že desetletje poznamo po mreži večjih in velikih talnih in strešnih sončnih elektrarnah in po uspešnem poslovnem modelu, v okviru katerega zainteresiranim vlagateljem oddajate v najem sončne module z namenom plemenitenja finančnih sredstev, ki so jih vložili. Kako ste zadovoljni z rezultati po desetih letih?

Rezultati so navdihujoči predvsem zato, ker smo prek tega projekta ugotovili, da pri nas vlada visoka okoljska zavest vlagateljev. Brez tega bi se okoljska zavest v glavnem odražala v individualnih sočnih elektrarnah in električnih avtomobilih, oboje seveda absolutno podpiramo, a indikatorja za pripravljenost ljudi, da svoja sredstva vežejo v zeleni prehod na neindividualni ravni, ne bi imeli. Zgolj v projektu Moje elektrarne je skupna moč sončnih elektrarn, na katerih imajo vlagatelji zakupljene sončne module, 13 MW, teh sončnih elektrarn je 30 in stojijo po vsej Sloveniji. Tisto, kar z vidika energetske neodvisnosti še posebej šteje, pa je letna proizvodnja teh elektrarn, ki se giblje v višini prek 14.000 MWh, kar doprinese k še pomembnejšemu letnemu zmanjšanju izpustov CO₂ v višini 9.500 ton.

Kakšen je vaš recept za uspeh?

Model Moje elektrarne je uspešen predvsem zato, ker ima dolgoročno finančno in okoljsko perspektivo in ker se obenem dosledno držimo obljub, ki jih dajemo vlagateljem. To pomeni, da vsa sredstva vlagateljev namenjamo za izgradnje novejših, boljših in tudi ekonomsko uspešnejših sončnih elektrarn, kar pomeni, da lahko zagotavljamo nadaljnje stabilne donose vlagateljev in seveda tudi zanesljivo oskrbo trga z elektriko.

V letošnjem letu ste poleg osnovnega produkta vlagateljem že drugič ponudili tudi zeleni obveznici, ki ju je izdal PV-Invest, 100-odstotni lastnik družbe Moja elektrarna d.o.o.. Kako priljubljene so zelene obveznice med vlagatelji?

Lani smo zelenih obveznic prodali za milijon evrov, zanje je vladalo izjemno zanimanje in bi jih prodali še veliko več, če ne bi morali ponudbe časovno omejiti. Letos pa poleg osnovne stalne ponudbe ponujamo z zelenima obveznicama vlagateljem prav tako dve dodatni možnosti, s čimer jim omogočamo, da prilagodijo dinamiko vlaganja in tudi vplačane vrednosti na način, ki jim trenutno najbolj odgovarja. Zneski za vlaganje v obveznice namreč niso omejeni kot pri sončnih modulih.

Se morebiti s časom spreminja tudi profil vlagateljev?

Se, poleg starih beležimo tudi povsem nove vlagatelje, ki se do zdaj še niso srečali z vlaganjem, a želijo svojim prihrankom dati zeleni pridih. Ti vlagatelji ne gledajo le na donosnost, ki ji seveda pri naših dveh obveznicah ni kaj očitati, ampak tudi ali pa celo zgolj na možnost reševanja ekoloških problemov, kar je tudi glavni namen izdaje naših obveznic oziroma je to njuna usmeritev in končni cilj.

Vlagatelje v ekološke naložbe zanima, ali bo denar resnično porabljen za namen, ki ga označuje pridevnik »zelena« v besedni zvezi »zelena obveznica«. Kakšne garancije imajo?

Z vlaganjem v naše projekte so naložbe ne le finančno, temveč tudi okoljsko varne, saj vlagatelji že vnaprej vedo, komu zaupajo denar, ter kam in za katere namene se bodo sredstva uporabila. Vlagatelji v zeleni obveznici, ki so obenem vlagatelji v sončne module Moje elektrarne, so svoja pozitivna stališča oblikovali na podlagi desetih let dokazov o našem solidnem poslovanju, zato je med njimi takih, ki so se odločili za dodatna vlaganja v zeleni obveznici, precej.

Tako da obstaja neposredna povezava med zbiranjem sredstev in namenom uporabe. Imamo samo en namen uporabe sredstev in tudi samo eno možnost – vlaganje v pridobivanje čiste elektrike z namenom razbremenjevanja okolja. Finančna sredstva vlagateljev nam pomagajo uresničevati naše poslanstvo in finančna sredstva jim v dogovorjenem roku vrnemo oplemenitena ne le z obrestmi, ampak tudi z zavedanjem, da so resnično nekaj dobrega naredili za ta naš edini svet, ki ga imamo na razpolago.

Po čem pa se ločita vaši zeleni obveznici?

Po načinu pripisa obresti. Pri prvi zeleni obveznici s fiksno obrestno mero si lahko vlagatelj vnaprej do centa natančno izračuna, koliko bo z njo zaslužil. Druga zelena obveznica s spremenljivo obrestno mero ponuja alternativo in je prav tako privlačna v vseh pogledih. A živimo v obdobju, ko obrestne mere na trgih precej nihajo, zato se pri obveznici s spremenljivo obrestno mero upošteva instrument Euribor, ki upošteva nihanja obresti na mednarodnih trgih. PV-Invest pa izračunu Euribor doda dodatni odstotek, ki se prišteje k obrestim. Tako se ne more zgoditi, da bi bil vlagatelj na zgubi, saj že z Euribor lovi inflacijo. Tu pa je še ena lastnost, ki jo ima druga obveznica in ki na finančnih trgih ni zelo pogosta: glavnica se ne odplačuje v celotnem znesku na koncu obdobja vlaganja, ampak se vlagateljem vrača deset let v sorazmernih deležih. Letos smo to možnost predstavili prvič in takoj se je pokazalo, da je za številne vlagatelje zelo zanimiva, saj se jim naložba začne vračati hitreje, oziroma si lahko na koncu vsakega leta, prvič že prihodnje leto, privoščijo zelo lepo božično darilo oziroma si uresničijo kakšno od svojih želja.

Zelene naložbe niso zanimive le za vlagatelje, pri katerih je vlaganje stalna praksa, ampak tudi za bralce z manj izkušnjami na tem področju, ki se za vlaganje odločijo ali za ohranjanja vrednosti premoženja ali pa zaradi zavesti, da lahko s svojim dejanjem pozitivno vplivajo na okolje. Lahko zato kot dodatno informacijo na kratko predstavite razliko med vlaganjem v sončne module in v obveznice?

V prvem primeru gre za najem, v drugem za nakup. Vlaganje v sončne module je že širše sprejet model vlaganja presežnih finančnih sredstev, po katerem je Moja elektrarna znana. Vlagatelji vlagajo svoja  sredstva v sončne module na naših sončnih elektrarnah, ki vse stojijo v Sloveniji, brez nadaljnjega pa lahko iz naložbe izstopijo že po enem letu. Zelene obveznice pa so produkt naše lastnice, družbe PV-Invest, obresti so višje, seveda pa se je treba zavedati, da se vlagatelj v tem primeru veže za daljše časovno obdobje. Lahko pa zeleni obveznici predhodno proda, česar v primeru najema sončnih panelov ne more.

Kakšna pa je konkurenčna prednost vaših produktov v primerjavi z drugimi trajnostnimi naložbami na trgu?

Na žalost na trgu ne obstaja prav veliko možnosti za naložbe v trajnostne projekte, vsaj pri nas se. Če pobrskamo med najbolj tipičnimi finančnimi produkti, vidimo, da gre v glavnem za različne sklade, obvezniške, delniške, indeksne … Zelo malo med je njimi takih, ki ne bi vsebovali naložb v mešane oblike, ki vključujejo tako zelene kot nezelene investicije. To pomeni, da pri nas v bistvu ni produktov, ki bi omogočali resnično zeleno vlaganje, na podlagi česar bi vlagatelj z gotovostjo vedel, kaj se bo z njegovim denarjem dogajalo. Nekateri konkurenčni produkti imajo zelene prvine, v glavnem pa to niso čisti zeleni finančni produkti.

Pri tujih obveznicah seveda lahko vlagaš samo v sončne elektrarne ali pa samo v vetrne, naša prednost pa je ta, da smo tukaj in da se ne more zgoditi, da na primer ne dvignemo telefona ali da ostanete pred zaklenjenimi vrati, na katerih je samo poštni nabiralnik. In ta, da ostanejo vsa sredstva vlagateljev v Sloveniji za 100 % zeleni namen. Če strnem obe ugotovitvi, mislim, da primerljivega produkta na našem trgu ni.

Kako bo PV-Invest in posredno vaše podjetje vzdrževal/o transparentnost glede upravljanja sredstev, zbranih z izdajo zelenih obveznic?

Vlagatelji si lahko v vsakem trenutku ogledajo prospekt, ki ga je izdala skupina. Tam so navedeni vsi podatki, ki jih je sicer po zakonu dolžan predstaviti vsak izdajatelj obveznic. To je obsežen uradni dokument in več kot to za transparentnost tudi ne moremo narediti, saj prospekt vsebuje vse odgovore na kakršnakoli vprašanja, dosegljiv pa je na sedežu podjetja v Celovcu in na naši spletni strani.

Kako se spopadate z izzivi na področju trajnostnih naložb in kaj so ključne smernice za uspeh v tej panogi?

Če želiš delovati resnično trajnostno, moraš slediti različnim ciljem, od katerih ima koristi širša skupina deležnikov, ki je pripravljena svoja sredstva usmeriti v trajnostne projekte. A zeleni prehod je hote ali nehote po svetu postal tudi poligon za zeleno zavajanje, t. i. greenwashing, kjer s svojo inventivnostjo prednjačijo prav naftna podjetja. Zakonodaja za zdaj še dopušča, da se pod zeleni energetski prehod lahko proda skoraj vse, kar ni neposredno povezano z nafto, celo zemeljski ali utekočinjeni plin in dodatki za konvencionalno dizelsko gorivo, saj spadajo v kategorijo ozelenitve energetske mešanice.

Izzivov je veliko, saj živimo v času, ko so lažne informacije med ljudmi često bolje sprejete od resničnih dejstev. Nedavno poročilo organizacije Greenpeace je razkrilo, da je lani v prodaji velikih energetskih, predvsem naftnih podjetij, iz obnovljivih virov energije izviralo pičlih 0,3 % skupne proizvodnje energije. A vsa se oglašujejo kot zavezana zelenemu prehodu. Delujemo torej na področju, kjer se je težko prebijati s pošteno igro, h kateri smo zavezani. Potem so tu še finančne prevare, ki dokazujejo, da je ljudje lažje dajo denar na podlagi leporečenja prevarantov kot na podlagi resne in poštene ponudbe, ki ni vsiljiva, ampak daje posameznikom čas za razmislek in možnost, da preverijo dejstva in se šele nato premišljeno odločijo za varno naložbo z donosi, ki so dobri, a še vedno v mejah normale oziroma možnega. Tako delamo mi in se obrestuje.

Kako v tem pogledu vaše podjetje komunicira z vlagatelji glede napredka projektov, ki jih podpirajo z zelenimi obveznicami?

Vlagatelje vabim, da nas obiščejo v poslovnih prostorih v centru Maribora, lahko pa nam pišejo po elektronski pošti ali nas pokličejo. Lahko se srečajo tudi z mano osebno, ali pa s komerkoli v podjetju, pač glede na področje, ki jih zanima. Pogovorimo se lahko o aktualnih, preteklih in prihodnjih projektih ali pa o finančnih in ostalih podatkih, ki zanimajo vlagatelje. Več kot to, da imamo vedno odprta vrata za vse vlagatelje in potencialne vlagatelje in da smo transparentni z informacijami ter da objavljamo izključno resnična in preverjena dejstva, mislim, da v tem pogledu ne moremo narediti.

Kakšna je vaša vizija glede vloge podjetij, kot je vaše, ki imajo možnost, da spodbujajo trajnostne naložbe ter da s tem pa tudi sicer vplivajo na percepcijo trajnosti v javnosti?

Prepričan sem, da naša vloga pomembna. Sicer nimamo v rokah škarij in platna, kot jih imajo tisti, ki lahko vplivajo na sprejemanje zakonov in konkretno politiko, vendar lahko s pozicije, ki jo imamo, pomembno vplivamo na ozaveščenost tako širše kot tudi strokovne javnosti in tudi odločevalcev. Menim, da se naše delo na tem področju že precej odraža, nenazadnje tudi v spreminjanju zakonodaje, pri čemer naša prizadevanja doma podpirajo tudi na novo sprejete strategije za energetsko in okoljsko področje v Bruslju in Strasbourgu, kar daje našim pobudam legitimnost.

Kako vidite prihodnost trga naložb v zeleni prehod?

Resnično si želim, da ne ostanemo na področju tovrstnih neposrednih zelenih naložb osamljeni. Pokazali smo pot, ki daje rezultat. Če želimo v Sloveniji narediti resnični odmik od fosilnih goriv, se nam bodo na poti resničnega zelenega vlaganja morali pridružiti tudi drugi in to ne glede na ne najbolj prijazne pogoje za razvoj dejavnosti. Okolje nima več časa, da bi čakalo na sprejemanje ustreznejše zakonodaje, ki bi pospešila trajnostne premike in čiste zelene projekte večjega obsega.