Pomagaj mi poganjati pedala

Ni čudno, da so v zadnjih nekaj letih električna kolesa postala tako priljubljena. Podobno kot klasičnih koles, je tudi e-koles ob ukrepih za zajezitev pandemije koronavirusa pri trgovcih hitro začelo zmanjkovati. A se je ponudba po prvi »manični« sezoni že precej uspešno prilagodila povišanemu povpraševanju v vseh segmentih.

Tudi električna kolesa so, tako kot klasična ali celo bolj, zasnovana za določen namen uporabe. Nekatera so prilagojena vožnji po strmih terenih in gorskih poteh, poslanstvo drugih je hitrejše premagovanje razdalje v službo in nazaj pretežno po ravnih in urejenih površinah. E-kolesa rišejo nasmeh tudi kolesarjem, ki želijo prevoziti daljše razdalje, tudi takšne, ki se jih s klasičnim kolesom ne bi lotili. Uporabniki radi povedo, da z električnim kolesom lahko opravijo rekreativno vožnjo tudi takrat, ko so v stiski s časom – posebej na razgibanih terenih z vzponi in spusti se na račun pomoči elektromotorja čas, ki ga potrebujejo za vožnjo praktično prepolovi.

Kako torej deluje e-kolo?

Gre za klasično kolo s tremi dodatki – elektromotorjem, baterijo in krmilno-upravljalno elektroniko. Za razliko od električnih avtomobilov moči elektromotorjev, vgrajenih v sodobna kolesa, ne letijo v nebo, saj za to ni nobene potrebe. Cilj elektromotorja je pomagati kolesarju ali pa omogočati udobno vožnjo do zakonsko omejene hitrosti 25 km/h (ob zgolj e-pogonu), za kar več kot zadostuje že elektromotor zmogljivosti 250 W. Posledično je baterija najpomembnejši del električnega kolesa, kapacitete baterij pa se tipično gibljejo med 200 Wh in 700 Wh. Zmogljivost baterije namreč določa jakost pomoči kolesarju in električni doseg (z enim polnjenjem). Velja tudi iz sveta elektrike znano dejstvo: zmogljivejša kot je baterija, več moči lahko proizvede elektromotor.

Vsi našteti dodatki naredijo električno kolo težje, a se to občuti le v vožnji z izpraznjeno baterijo, sicer pa praktično ne. Večina električnih koles deluje na način, da kolesarju pomaga pri vrtenju pedal, in sicer tako, da elektromotor poveča moč, ki jo kolesar odda prek pritiska na gonilko. Jakost oziroma stopnjo pomoči je moč nastaviti prek ročice na krmilu ali mobilne aplikacije, električna pomoč pa deluje le takrat, ko tudi kolesar poganja kolesa in se izklopi nad zakonsko omejeno hitrostjo. Obstajajo pa tudi e-kolesa, kjer voznik električno moč dodaja podobno kot pri klasičnih motorjih – z vrtenjem ročice.

Pogon spredaj, zadaj ali »v sredini«

Praktične implementacije e-pogona v svetu koles ne poznajo omejitev. Večinoma je elektromotor sicer res nameščen »centralno«, torej na okvir kolesa v neposredni bližini pedal, v bližini pa je nameščena tudi baterija. To zagotavlja zelo dobro razporeditev teže, ugodno težišče pa je predpogoj za udobno vožnjo in prijetno kolesarjenje. Ker so vsi ostali gradniki (lahko) standardni, takšna kolesa lahko uporabljajo eno ali več prestav in ohranijo svojo prilagodljivost. Tudi poraba električne energije je v tem primeru optimalna, saj sta moč in navor bolje izkoriščena. Ima pa takšna zasnova tudi kakšen minus – zmogljiv centralno nameščen elektromotor povzroča večje sile na menjalnik in večjo obrabo prestav ter verige, zato se življenjska doba teh komponent skrajša.

Druga možnost, ki je prav tako precej priljubljena pri proizvajalcih e-koles in predvsem tistih, ki klasična kolesa predelujejo na e-pogon, pa je uporaba elektromotorja, vgrajenega v sredino platišča kolesa. Nameščen je lahko na mesto zadnjega ali prednjega kolesa. To omogoča izredno tiho delovanje brez upora, prinaša takojšen pospešek (brez vnaprejšnjega pritiska gonilke), poenostavljena zasnova pa je tudi cenovno dostopnejša in cenejša za vzdrževanje. Je pa res, da je treba v primeru predrtja pnevmatike za menjavo le-te odklopiti tudi elektromotor.

Katero e-kolo je pravšnjo zame?

Najprej se izprašajte, kje se boste z njim vozili oziroma za kakšen namen ga boste uporabljali. Izbira je v tem pogledu precej podobna tisti iz sveta »klasike«, saj izbirate med električnimi mestnimi kolesi, cestnimi kolesi, treking kolesi ter gorskimi kolesi. Električna mestna kolesa imajo tipično nižje okvirje in so brez prestav, saj z njimi ne premagujemo velikih klancev, primerna so tako za mesto kot podeželje. Cestna in treking kolesa prav tako že z imenom sporočajo, da se najbolje znajdejo na asfaltiranih oziroma makadamskih površinah, kdor pa bi rad s kolesom čez drn in strn, naj si omisli električno gorsko kolo. Ta imajo namreč vgrajeno zmogljivo vzmetenje, ojačan okvir in pnevmatike, primerne za vožnjo po brezpotju.

Tudi naslednji korak se ne razlikuje – gre za izbiro velikosti okvirja. Strokovnjaki v grobem priporočajo izbiro velikosti glede na telesno višino. Če ste visoki med 150 in 170 cm, pogledujte proti okvirom velikosti med 15 in 17 palcev, ljudem z višino med 170 in 185 cm se priporočajo okvirji velikosti 18 ali 19 palcev, medtem ko naj kolesarji, višji od 185 cm pogledujejo proti 20- in večpalčnim okvirjem. Na tem mestu velja dodati, da so zložljiva električna kolesa primerna za vse telesne višine, je pa res, da so manjši modeli kljub možnosti nastavitve višine sedeža in krmila pogosto precej neudobni za prevažanje ljudi višje postave. Je pa zložljivo električno kolo zelo posrečena izbira za otrok ali mladostnika, saj ga ne bo hitro prerasel. Pod črto lahko zložljivo električno kolo uporablja celotna družina – od najstarejših do najmlajših članov.

Posebnosti e-pogona

Glede na to, da večjih razlik pri elektromotorjih ni, so največje razlike na področju baterij. Baterija e-kolesa namreč predstavlja okoli tretjino njegove cene. Pri večini modelov jo je mogoče zamenjati ali celo nadgraditi, saj lahko že proizvajalec kolesa nudi različne zmogljivosti baterij.

Kaj morate torej vedeti glede baterije v svetu e-koles? Predvsem izberite takšno, ki bo z eno polnitvijo kos načrtovanim vožnjam, saj je malo verjetno, da boste želeli s seboj voziti tudi polnilec, ki ga npr. v gorskem svetu nimate kam priključiti. Če nimate ambicij po premagovanju daljših razdalj in e-kolo uporabljate le za hitre opravke v bližini doma, lahko ob nakupu prihranite z izbiro manj zmogljive baterije.

Toplo vam priporočamo pozornost pri izbiri vrste baterije. Ta naj bo pasme »Li-Ion«, saj ima številne prednosti pred svinčenimi baterijami: dosega višje zmogljivosti, polni se veliko hitreje in deluje dlje. Življenjsko dobo baterij namreč določajo t. i. polnilni cikli, tipično pa Li-Ion baterije zmorejo med 500 in 1000 polnjenj preden njihove zmogljivosti znatno upadejo. Kako dolgo bo zdržala je torej odvisno tudi od vas samih – baterije torej ne polnite »za vsako malenkost«, saj tako porabljate polnilne cikle. Kakovostne baterije sicer v praksi zagotavljajo 20.000 in več prevoženih kilometrov, torej več let brezskrbne vožnje.

Dodatno pozornost baterija zahteva tudi »izven kolesarske sezone«. Če e-kolesa dlje časa ne boste uporabljali, npr. pozimi, baterijo odstranite s kolesa in jo napolnite na 70 do 80 % zmogljivosti (ne več). Nato enkrat mesečno preverite njeno zmogljivost in jo v primeru izpraznitve pod 50 % zopet dopolnite. Zelo priporočljiva je tudi hramba baterije v prostoru s sobno temperaturo, saj mraz znatno skrajša življenjsko dobo baterij.

Veselo e-kolesarjenje vam želimo!