Prometna infrastruktura in mobilnost sta ključni za kakovostno življenje v mestih. Maribor se sooča z izzivom prehoda na trajnostno mobilnost, ki zmanjšuje avtomobilski promet in povečuje dostopnost, hkrati pa zmanjšuje stroške mobilnosti za prebivalce. To pomeni, da se bodo napori vlagali v izboljšavo in elektrifikacijo javnega potniškega prometa, izgradnjo kolesarske infrastrukture, širjenje mreže izposoje koles, sistema park&ride, urejanja pešpoti. Maribor se bo navezoval tudi na iniciativo Novi evropski Bauhaus, ki združuje trajnost, estetiko in vključevanje v mestno prenovo. V okviru tega Maribor načrtuje prenovo prometnih površin, da bodo zasnovane na načelih trajnosti in izboljšanja kakovosti bivanja. Trajnostna mobilnost, zelene površine, vodni motivi in dostopnost so ključni gradniki te vizije, ki povezujejo tehnološke inovacije in kulturno dediščino.
Koncept 15-minutnega mesta in zapiranje mestnih jeder
Koncept 15-minutnega mesta, kjer imajo prebivalci dostop do osnovnih storitev v največ 15 minutah hoje, kolesarjenja, z uporabo javnega potniškega prometa ali drugih oblik mobilnosti, je osrednji urbanistični cilj Maribora. S tem se zmanjšuje potreba po avtomobilih in povečuje kakovost življenja v lokalnih skupnostih. Preoblikovanje mestnih jeder, kjer se spodbujajo druge oblike trajnostne mobilnosti, mestno življenje, oblikovanje skupnosti za bolj prijazno življenje so trendi evropskih mest.
Trajnostna mobilnost in Celostna prometna strategija (CPS)
CPS Maribora predvideva prehod na javni prevoz, kolesarjenje in pešačenje ter zmanjšanje rabe osebnih avtomobilov. Predvidena je vzpostavitev mobilnostnih vozlišč, ki povezujejo različne oblike prevoza in omogočajo lažje premikanje brez avtomobila. Del strategije so tudi mobilnostni načrti za soseske in ustanove, ki bodo bolje uravnavali lokalne prometne potrebe in bodo preverjeni s prometnim modelom.
Parkirna politika in upravljanje logistike
Parkirna politika predvideva zmanjšanje števila parkirnih mest v mestnem središču, uvedbo višjih parkirnin in spodbujanje uporabe parkirišč na obrobju. S tem bi omejili promet v središču mesta in izboljšali pretočnost. Poleg tega je v načrtu vzpostavitev mikro logističnih vozlišč, kar bi omogočilo dostavo z manjšimi električnimi vozili in zmanjšalo obremenitve mestnih ulic. V načrtu je širitev polnilnih infrastruktur za e-vozila, izvaja se pilotni projekt "last mile delivery" (optimiranje dostave zadnjega kilometra), na različne lokacije se bodo umeščali paketomati.
Izboljšanje dostopnosti
Poseben poudarek je namenjen izboljšanju dostopnosti za ranljive skupine. Prilagoditev mestne infrastrukture, kot so nižji robniki, bolj dostopni prehodi in izboljšan javni prevoz, bo omogočila večjo vključenost invalidov, starejših in staršev z otroškimi vozički v mestni promet.
Zmanjšanje stroškov mobilnosti
Z visokimi stroški vzdrževanja in parkiranja osebnega avtomobila se povečuje potreba po dostopnih alternativah, kot so sistem souporabe vozil, javni prevoz in kolesarjenje. Cilj Maribora je kvalitetna storitev javnega potniškega prometa, kar bo prebivalcem olajšalo mobilnost, zmanjšalo potrebo po lastništvu avtomobila in hkrati razbremenilo mestni promet.
Digitalizacija in avtomatizacija prometa
Ključno za prihodnost mobilnosti v Mariboru je tudi uvajanje digitalnih in avtomatiziranih rešitev. Tehnologije, kot so pametna semaforizacija, digitalni nadzor prometa in optimizacija javnega prevoza, lahko zmanjšajo zastoje in izboljšajo pretočnost prometa. Uvajanje avtomatiziranih sistemov za souporabo električnih vozil in pametne logistične rešitve, ki zmanjšujejo promet dostavnih vozil, so že del strategije mestnega razvoja.
Elektrifikacija prometa
Maribor načrtuje uvajanje električnih avtobusov ter širjenje polnilne infrastrukture za električna vozila, kar bo zmanjšalo izpuste CO2, PM-delcev in hrup. Cilj je nakup 20 električnih avtobusov v naslednjih treh letih oziroma polovica voznega parka, to je približno 35 avtobusov, do leta 2030.
Maribor je na poti k trajnostni prihodnosti. Z digitalizacijo, elektrifikacijo prometa, ureditvijo parkirne politike, izboljšanjem dostopnosti ter kakovostnim javnim prevozom postaja mesto, pripravljeno na izzive 21. stoletja. Koncepti 15-minutnega mesta in zapiranja mestnih jeder, ob podpori mobilnostnih vozlišč in naprednih tehnologij, pa so ključni gradniki tega prehoda.
|
Izjava Mariborske kolesarske mreže
"Mariborska kolesarska mreža pozdravlja prizadevanja mesta za izboljšanje infrastrukture za trajnostni promet, kar je ključno za bolj zdravo, prijetno in trajnostno urbano okolje. Veseli nas, da Maribor postaja mesto, kjer so pešci in kolesarji v ospredju. Verjamemo, da bodo vlaganja v kolesarske poti, pešpoti in javni prevoz prispevala k večji dostopnosti in kakovosti življenja za vse prebivalce." |
|
Parkirna platforma SIPARK
MO Maribor skupaj z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo sodeluje pri načrtu izvajanja parkirne politike. Parkirna platforma SIPARK predstavlja osnovo za enotno in javno dostopno podatkovno bazo parkirišč v Sloveniji, saj omogoča zbiranje, urejanje in posredovanje standardiziranih statičnih in dinamičnih podatkov. Ob tem se planira tudi oblikovanje novih parkirnih con na območju celega mesta. |
|
Aplikacija M mobilnost
Uporabnikom mestnega potniškega prometa v Mariboru je na razpolago nova aplikacija M mobilnost za pametne telefone tako z operacijskim sistemom Android kot iOS. Iz spletnih trgovin Google Play in App Store jo je mogoče prenesti brezplačno. |
