Škatla ali knjiga?

Včasih je veljalo, da je računalnik pošteno velika škatla (prvi računalniki so bili v velikosti omar) in da njegovo mesto ni nujno na mizi, temveč poleg nje ali pod njo. A časi se spreminjajo in dobili smo prenosne računalnike. Takšne, ki jih lahko damo v nahrbtnik ali torbico in vzamemo s seboj na pot – kamorkoli že gremo. Toda tudi prvi prenosni računalniki niso bili prav zares prenosni, saj so bili mer letalskega kovčka in precej težki. Bodi dovolj lekcije iz zgodovine, oglejmo si, kakšno je stanje danes. Spotoma bomo odgovorili še na vprašanje, kakšen računalnik kupiti.

Kupci iščemo predvsem prilagodljivost

Ker se naše potrebe razvijajo in spreminjajo, uporabniki od svojega računalnika pričakujemo, da jim bo (vsaj večinoma) kos. Je mar stvar torej že odločena? Medtem ko prenosni računalniki malodane kričijo, kako praktični in prilagodljivi so, ter da jih lahko uporabljamo skoraj povsod, številni pozabljajo na eno stvar. Tudi namizni računalniki so še kako prilagodljivi – in to na način, ki pri zahtevnejših uporabnikih pretehta vse ostalo. Medtem ko se moramo pri nakupu prenosnega računalnika odločiti za konfiguracijo, ki je nato praktično ni moč spreminjati (beri: ultra tankih prenosnikov sploh ni možno nadgrajevati), lahko v velikem ohišju namiznega računalnika opravimo vrsto sprememb: dodamo več pomnilnika, nadgradimo procesor in grafično kartico, vgradimo dodaten disk ali tri, optični pogon … Očitno je, da bodo zahtevnejši uporabniki, kot so grafični oblikovalci, inženirji in, seveda, igričarji, prisegali na nadgradljive namizne računalnike. V nasprotnem primeru lahko vsako leto kupijo nov prenosnik.

Vsi nismo inženirji

Kot je že zapisano v podnaslovu, večina ljudi ne sodi med najzahtevnejše uporabnike, torej na pisalni/delovni mizi ali pod njo ne potrebujemo podatkovnega centra v malem. A to še ne pomeni, da lahko namizni računalnik kar odpišemo. Dober namizni računalnik je še posebej v primeru manj zahtevnega uporabnika lahko odlična naložba, saj bo lahko z njim delal celo desetletje. Še celo igričarji, ki vsako leto potrebujejo več procesorskih in grafičnih zmogljivosti, saj so najnovejše igre vedno zahtevnejše, bodo z namiznim računalnikom ugodneje sobivali, saj bodo čez dve ali tri leta le nadgradili grafično kartico in procesor, namesto, da bi morali zamenjati cel računalnik.

So mar torej prenosniki slaba izbira? Nikakor. Vedno več uporabnikov danes sploh ne razmišlja več o nakupu namiznega računalnika, saj menijo, da lahko vsa opravila enako dobro (ali pa vsaj zadovoljivo) opravijo tudi na prenosniku. Seveda je največji adut prenosnega računalnika dejstvo, da ga lahko uporabljamo na različnih lokacijah in vsaj nekaj ur tudi stran od električne vtičnice.

Ob tem se velja zavedati, da prenosni računalnik ni le sploščen namizni računalnik z dodanim zaslonom, tipkovnico in baterijo. Pri izbiri prenosnika, toliko bolj, če bo to edini računalnik uporabnika ali celo gospodinjstva, velja biti zelo pozorni in tudi izbirčni. Vstopnih modelov se velja izogniti, saj so polni kompromisov – bodisi imajo slab zaslon, počasen procesor, premajhno količino pomnilnika, slabo baterijo, katastrofalno tipkovnico – ali pa celo vse od naštetega. Skratka nekaj, kar nas bo motilo in jezilo ves čas uporabe.

Izprašajmo se

Ob izbiri namiznega ali prenosnega računalnika se moramo tako iskreno izprašati – kaj bomo z njim počeli in kje. Mar res potrebujemo prenosni računalnik? V kolikor je odgovor pritrdilen, bo naslednji korak izbira velikosti zaslona, ki tudi določa mere ohišja in vsaj delno tudi težo naprave. V kolikor za delo ali izobraževanje potrebujemo večjo delovno površino, npr. imamo opravka z več dokumenti in tabelami, si velja omisliti model z višjo ločljivostjo zaslona. Te so navadno na voljo pri modelih z daljšo diagonalo npr. 15 ali 15,6 palcev. V kolikor bomo prenosnik veliko nosili s seboj, na njem pa ne bomo opravljali prav zahtevnih nalog, poiščimo manjši in lažji prenosnik – npr. modele z 12,5- ali 13,3-palčnimi zasloni. Kaj pa 14-palčni prenosniki? Verjetno ste že uganili – so odlična izbira za vse, ki se najdejo nekje vmes med obema opisoma. Pri zaslonu prenosnika preverimo, kako dobro prikazuje barve in ali odseva svetlobo (to pri delu zelo moti).

Po izbiri velikosti zaslona pride na vrsto tipkovnica. Ta je ključnega pomena za uporabnike, ki veliko tipkajo. In tipkovnice na prenosnikih so si lahko svetove narazen – od fantastičnih do naravnost katastrofalnih. V kolikor smo navajeni standardne postavitve tipk, moramo preveriti, kako je proizvajalec postavil tipke (predvsem smerne) ter razporedil slovenske znake (šumnike). Nekaterim inženirjem se ta razporeditev nikakor ne posreči, oziroma je tako nerodna, da tipkovnica prenosnika sploh ni primerna za vsakdanje delo. Je vaše delo z računalnikom povezano predvsem s klikanjem po spletu? Kakovostna miška bo vaša velika zaveznica. V primeru prenosnika pa bo to ravno prav občutljiva in čim večja sledilna ploščica.

Kaj pa zmogljivosti?

Še pomnite podnaslov, ki vam sporoča, da zelo verjetno niste inženirji? Pretiravanje z nakupom računalnika z zelo zmogljivimi komponentami bo hitro stanjšalo denarnico, prinaša pa tudi dodatne minuse. V primeru prenosnikov bodo zelo zmogljive komponente vroče, torej bo delo z njim manj prijetno in tudi hrupno, saj se bodo ventilatorji hitreje in pogosteje vrteli, ko bodo hladili vročo notranjost. Tudi avtonomija baterije je pri zmogljivejših modelih navadno slabša (če nimajo ravno vgrajene pošastno zmogljive baterije). Za miren spanec velja torej ubrati neko srednjo pot. Pa dobro izberite.