Kaj pa, če bi s pomočjo avtomobilskih varnostnih tehnologij iz te enačbe kar najbolj odstranili človeški faktor in posledično zmanjšali število nesreč, poškodb in smrtnih žrtev?
Varnostne tehnologije v vozilih so v zgolj nekaj desetletjih izjemno napredovale. Nekatere varnostne rešitve, kot so varnostni pasovi in zračne blazine, ki jih danes jemljemo za samoumevne, so bile nekoč tehnološke inovacije. Trajalo je več let, da so postale obvezna oprema vozil.
Naslednja velika stvar na področju varnosti vozil je seveda tehnologija avtonomne vožnje. Čeprav (še) ni zakona oziroma predpisa, ki bi zahteval, da so vsi avtomobili opremljeni s to tehnologijo, jo že premore vedno več novih modelov. No, vsaj različnih sistemov, katerih naloga – poleg avtonomne vožnje, kakopak – je tudi, da rešujejo življenja, preprečujejo poškodbe in nasploh zmanjšajo število prometnih nesreč. Katere so tehnologije, kako delujejo in kako rešujejo življenja?
Ameriška uprava za varnost v cestnem prometu (NHTSA) opozarja, da je kar 94 % nesreč z resnimi posledicami neposredno povezanih s človeško napako. Nove tehnologije bi lahko pomagale zmanjšati ta odstotek.
Medtem ko velja podjetje Tesla za vodilnega proizvajalca vozil, ki obvladajo (vsaj delno) avtonomno vožnjo, imajo tudi že številni drugi avtomobili funkcije za samodejno vožnjo. Osnovne avtonomne varnostne funkcije pa so vgrajen v skoraj vse nove modele različnih proizvajalcev. Z varnostjo namreč ni šale.
Napredne varnostne funkcije so del sistemov, ki temeljijo na senzorjih ali kamerah, ki posredujejo vhodne podatke v računalniški sistem v vozilu. Avtonomna varnostna tehnologija daje avtomobilu »občutek zavedanja okolice« s ciljem pomagati voznikom zmanjšati tveganja za nastanek nezgode in izogibanja nevarnostim. Katere sisteme velja imeti v vozilu oziroma jih morebiti doplačati ob nakupu?
Samodejno zaviranje v sili (AEB)
Raziskovalno podjetje J. D. Power pojasnjuje, da so se sistemi AEB prvič pojavili kot napredna funkcija v luksuznih modelih avtomobilov pred dobrim desetletjem in pol. A že prihodnje leto bo večina novih vozil opremljenih s sistemom za samodejno zaviranje v sili. Gre za rešitev, ki lahko predvidi možnost trčenja in se avtonomno odzove – stopi na zavoro. Sistem bo torej aktiviral zavore vozila, da prepreči trčenje. Avtomobil se bo bodisi popolnoma ustavil ali pa močno upočasnil vožnjo. Sistemi AEB uporabljajo radarje, kamere ali tehnologijo LiDAR, s katerimi avtomobilskemu računalnik zagotovijo vnos podatkov o dogajanju (pretežno) pred vozilom, kar sistemu omogoča analizo nevarnosti in potencialno življenjsko nevarnih situacij.
Skoraj vsak sistem AEB ima tudi nekaj slabosti. Ponoči ni tako učinkovit kot podnevi, navadno bolje deluje pri nizkih hitrostih, saj pri visokih hitrostih morda ne uspe popolnoma zaustaviti avtomobila – a tudi to je bolje kot nič, saj poškodbe ob trčenjih močno narastejo s hitrostjo. Tudi različne anomalije, na primer že sence na cesti ali slabo urejena signalizacija vozišča, lahko povzročijo, da AEB sproži lažno opozorilo in vklopi avtonomno zaviranje. Kar utegne presenetiti tako voznika kot tudi okolico.
Zato pa sistem AEB dobro deluje v prometnih konicah in normalnih prometnih razmerah, na parkiriščih, v mestnem, podeželskem ali avtocestnem okolju. Pomembne funkcije, ki so del sistemov AEB, vključujejo zaznavanje pešcev in kolesarjev ter samodejno zaviranje pri vzvratni vožnji.
Zavarovalniški inštitut za varnost na cestah (IIHS) je ugotovil, da sistemi AEB kar za polovico zmanjšajo število naletov, za 56 % pa se zmanjšajo naletni trki, ki se končajo s poškodbami. IIHS je tudi ugotovil, da so sistemi AEB v dobrih svetlobnih pogojih za 27 % zmanjšali količino trkov s pešci in za 30 % zmanjšali obseg poškodb v primeru prometnih nesreč.
Opozorilo pred trčenjem (FCW)
Opozorilo o čelnem trku FCW je prav tako tehnologija, ki je odvisna od radarja, LiDAR-ja ali kamer. V nasprotju s sistemi AEB tehnologija FCW ne prevzame nadzora nad avtomobilom, temveč voznika zgolj opozori. Navadno s piskom, vse pogosteje pa sistemi FCW dajejo tako vizualna, vibracijska kot tudi zvočna opozorila za ukrepanje. Medtem ko sistemi FCW sami ne zavirajo avtomobila, jih proizvajalci avtomobilov povezujejo s sistemi AEB, da ustvarijo bolj celovite rešitve.
Opozorila, ki jih daje tehnologija FCW, so zasnovana tako, da voznikom zagotovijo dovolj časa za upočasnitev, zaviranje, popravljanje smeri ali krmiljenje. Voznik navadno lahko nastavi »občutljivost« prejemanja opozoril: zgodnje, zmerno ali pozno opozorilo. Tehnologija FCW ima tudi nekaj slabosti. Ker delujejo s senzorji ali kamerami, lahko led, sneg, megla ali slabo vreme preprečijo pravilno delovanje sistema. Tehnologija sicer v praksi dokazano deluje – po podatkih IIHS lahko sistem FCW zmanjša trke od zadaj, torej eno najpogostejših oblik trkov, za 27 %.
Opozorilo glede vozil o mrtvem kotu (BSW)
Letošnja študija IIHS je ugotovila, da športna terenska vozila (SUV) in druga velika vozila med zavijanjem pogosto zadenejo pešce. Leta 2020 se je število smrtnih žrtev v ZDA med pešci povečalo za 59 %, IIHS pa je porast tovrstnih nesreč povezal prav z mrtvimi koti.
Vozilo ima več mrtvih kotov: ob straneh, pri stranskih vzvratnih ogledalih, na zadnjem delu in v delih stebrička A, torej struktur, ki povezujejo streho s karoserijo vozila. Študije kažejo, da večji kot je avtomobil, več mrtvih kotov bo imel. Sistemi za opozorila o vozilih (pa tudi pešcih in kolesarjih) v mrtvem kotu uporabljajo senzorje za skeniranje voznikovih območij mrtvega kota in ga opozorijo na prisotnost »tujka«.
Opozorila BSW se aktivirajo med krmiljenjem, zaviranjem ali med manevri menjave voznega pasu, če so mrtvi koti zasedeni z vozilom, pešcem ali drugimi predmeti. Glede na raziskavo Consumer Reports se voznikom ta tehnologija zdi zelo uporabna, med 47.000 anketiranimi vozniki jih je kar 64 % voznikov, da so z njo zadovoljni.
Parkirni pomočniki
Zavarovalnice ugotavljajo, da se okoli petina vseh nezgod, ki vključujejo vozila, zgodi na parkiriščih in v garažah. Voznike pri vzvratni vožnji pogosto zmotijo ali presenetijo nepričakovani dogodki/predmeti. Poleg klasičnih parkirnih senzorjev in kamer so se zato razvili še naprednejši sistemi, ki pomagajo pri manevriranju po parkirišču. Opozorilnik na prečni promet zadaj (RCTA) uporablja senzorje ali kamere za preverjanje zadnjega dela vozila in njegovih bokov, ko avto vozi vzvratno.
Opozorilo pred menjavo voznega pasu (LDW)
Tudi sistemi za opozarjanje pred (nevarno) menjavo voznega pasu (LDW) so ključni za reševanje življenj, ko se vozila premikajo. Zasnovani so tako, da voznika opozorijo, če ta zapelje s svojega voznega pasu brez uporabe smernika. LDW ne bo prevzel nadzora nad vozilom, vendar ga je mogoče povezati z drugo varnostno tehnologijo – npr. sistemoma za zaviranje ali popravljanje smeri.
Študije kažejo, da lahko sistemi LDW zmanjšajo število prometnih nesreč za več kot desetino, poškodb pa za petino. Kamere sistema LDW so navadno nameščene na vetrobranskem steklu in spremljajo označbe voznega pasu. Posamezni proizvajalci avtomobilov so te sisteme še nadgradili in iz njih razvili pomočnike za ohranjanje vozila na voznem pasu (LKA), katerega naloga je, da pomaga vozilo »centrirati« znotraj voznega pasu. Sistem LKA lahko prevzame nadzor nad avtomobilom, ga krmili in tudi zavira.
Prilagodljivi tempomat (ACC)
Prilagodljivi tempomat (ACC) je krovno ime za številne kompleksne varnostne sisteme, ki so zasnovani za vzdrževanje varne razdalje med vožnjo. Hitrost vozila se samodejno prilagodi, ko je vklopljen ACC. Morda ste za sisteme ACC slišali druge oznake, včasih jih proizvajalci imenujejo tudi aktivni tempomat, radarski tempomat, inteligentni tempomat in podobno. ACC uporablja tudi senzorične podatke, ki jih zberejo kamere, laserji, radar ali LiDAR, zaradi svojih naprednejših funkcij pa predstavljajo prihodnost avtomobilske inteligence in so nepogrešljiv del vozil, ki obljubljajo vsaj (pol)avtonomno vožnjo.
Prednosti in slabosti varnostnih sistemov v vozilih
Prednosti, ki jih varnostne tehnologije v vozilih prinašajo, so očitne: dramatično zmanjšanje števila nesreč, škode, poškodb in smrtnih žrtev. Dodatna prednost je njihov potencial za povečanje pretočnosti prometa. Kljub vsem prednostim je varnostna tehnologija avtonomnih vozil še vedno v zgodnjih fazah razvoja. Zaradi velike odvisnosti od senzorjev lahko vremenski dogodki in drugi dejavniki povzročijo (vsaj začasno) okvaro teh sistemov. Po drugi strani so vse pogostejši tudi vpoklici proizvajalcev zaradi programskih napak. Tu je še tretja težava: nekateri strokovnjaki trdijo, da vozniki postajajo preveč samozavestni glede sposobnosti njihovega avtomobila, da bo samodejno preprečil nesrečo in so zato manj pozorni med vožnjo. A ne glede na to, kako napredni so varnostni sistemi v vozilu, moramo biti vozniki ves čas vožnje pozorni na dogajanje okoli nas in pripravljeni posredovati.
