Tudi vrt in vse zelene ureditve v domu ali okoli njega so posledično podvrženi tem spremembam in trendi na tem področju rastejo skupaj z nami. Čeprav večina teh trendov ne menja svoje vsebine in usmeritev vsako leto, pa vseeno lahko opazimo, da se na vsaj nekaj let del celotnega spektra vrtnarskih usmeritev spremeni. Že kar dolgo obdobje smo na primer okoljsko vse bolj ozaveščeni, a medtem ko sta pred desetimi leti trend in naša predstava o recikliranju narekovala uporabo vsake že uporabljene plastične embalaže, prazne pločevinke graha, odslužene steklenice ali celo starega čevlja, danes ne želimo učinka »kramarije«, ampak trend narekuje premišljeno uporabo odsluženih materialov, ki naj bodo zapakirani in zamaskirani v estetsko dodelane kreacije. Tako lahko namesto novega peska uporabimo drobljenec iz starega betona in podobno. Naredili smo torej korak v drugo smer in naši vrtovi ter balkoni niso več prostor za bolj ali manj posrečeno sekundarno umeščanje odpadkov.
Če povzamem, vsaj na nekaj let torej pridemo do neke točke, ko lahko strnemo spremembe in zapišemo neki trend ali pa vsaj predvidevanje za prihodnost tik pred nosom. Tako tudi težko za ves svet govorimo o nekih poenotenih smernicah in zasledovanih ciljih, lahko pa iz nabora različnih idej z zadostno širino na področju vrtnarstva za naše razmere izluščimo najprimernejše. Trend tropskega videza pri nas ne pride v poštev z izjemo notranjih prostorov, saj bi z umeščanjem tujerodnih in za oskrbo zelo težavnih (prezimljanje v notranjem prostoru ali menjava rastlin vsako leto) rastlin nasprotovali splošnemu trendu trajnostnega pristopa in s tem zmanjševanja porabe naravnih virov. Prav tako bi zgrešili trend, ki narekuje čim pametnejše in s tem čim lagodnejše vrtnarjenje. Je že tako, da je eno prodaja in trženje izdelkov, drugo pa realnost in zdrava kmečka pamet. Bistvo trendov ni črno-bela slika, ampak mehko spodbujanje k razmisleku o delu barvnega kroga z več odtenki.
Barva leta 2025
Tisti najbolj zagreti za trende navadno nestrpno čakajo prve podatke o najbolj trendovskih barvah. Letos so te za rastlinski svet kar precejšen izziv, a zato tudi odlična priložnost za bolj posebne kreacije predvsem pri sezonskih zasaditvah cvetličnih posod. Letošnja barva je kavni mousse, torej odtenek rjave. Ker pa se pri rastlinah z rjavo vsaj v živem stanju srečamo redko, bomo bolj sproščeni in verjetno uporabili vse, kar vsaj malo diši po rjavi. Tej barvi se bolj ali manj približajo cvetovi nekaterih posebnih vrst naprstcev (Digitalis parviflora), listi nekaterih novozelandskih šašev (Carex spp.), listi iskrivk ali hojher (Heuchera hy.), med sezonskimi pa še najbližje pridemo z nekaterimi rjavkastimi sortami petunij (Petunia hy.) in sladkih krompirjev. Seveda lahko kombinacije razvijamo v skoraj vse barvne smeri, saj so topli rjavkasti odtenki hvaležni za belo, rožnato, kremno rumeno, oranžno, vijoličasto, sivo …
Čim več užitnega!
Trend povečevanja samooskrbe se razvija že vse od zadnje gospodarske krize, obdobje covida pa ga je samo še okrepilo. Nič novega, boste rekli, a poglejmo podrobneje. Vsakomur je jasno, čemu sadimo jagodo; zaradi sladkih plodov. Zadnja leta pa se krepi tudi občutek za lepo. Med sicer običajne jagode posadimo tudi rožnate ali rdeče cvetne sorte. Jagode posadimo v lepe cvetlične lonce in jih postavimo k okrasnim zasaditvam na terasi ter tako združimo lepo z užitnim. Druga drobna veja trenda sega v iskanje rastlin, ki imajo več adutov hkrati. Nekateri dreni (Cornus mas, C. kousa) so okrasne rastline in sadne hkrati. S takimi rastlinami tudi privarčujemo prostor in ga maksimalno izkoristimo. In kako lepo je na zelenjavnem v vrtu videti rdečelistno zelje ali rdečelistni ohrovt! Naj bo lepo in okusno!
Podeželski vrt je in
Pa ne tako na prvo žogo, ampak znova premišljeno ter posameznemu kraju ali zgradbi ustrezno interpretirano. Ne govorimo torej o splošnem kopičenju starih vrst in sort rastlin, sploh pa ne o nekritični rabi oziroma razmeščanju starega orodja, to namreč bolj pritiče muzeju na prostem, ne družinski hiši. Bistvo trenda je, da je podeželski vrt vsaj v tisti najbolj idealni predstavi pravzaprav združeval krovne trende zadnjega desetletja ali dveh. S svojo veliko biotsko pestrostjo, naravnimi materiali, mehkim barvitim videzom in mešanico različnih rastlinskih kultur pomeni nekakšen ideal trajnostno naravnega vrta. Taki vrtovi so potrebovali tudi manj škropiv, saj so sami ponujali zatočišče številnim koristnim živalim.
Novi minimalizem
Kako minimalizem, če smo pravkar govorili o podeželju in nostalgiji po bogatih kmečkih vrtičkih? Gartlca pač v svoji osnovni podobi ne moremo na silo umeščati pred sodobne pravokotne objekte in urbane okoliše. Smiselna je torej zadostna odprtost in ne pozabite, v trendu je tudi skladnost, tako znotraj vrta kot širše, krajinska, urbanistična … Golemu minimalizmu angleške trate, nekaj kvadratov belega proda, breze v kotu in treh grmičev je povsem odklenkalo. Zasledujemo torej večjo raznovrstnost, a ne nujno na račun preprostega videza. Prav tako težimo k uravnoteženju zelo preprostih arhitekturnih oblik, enostavnih vrtnih zasnov in k monokulturnim ploskvam rastja. Vse to za ravnotežje potrebuje nekaj mehkobe in po želji tudi dodatne pestrosti rastlin. Kamnita ali betonska stopnišča omehčamo s skupinami okrasnih trav, gavre, perovskije, prevelike ploskve trate razbijemo s smiselno oblikovano zasaditvijo grmovnic in trajnic, kakšno steno vsaj delno ozelenimo …
Električno vrtno orodje
Pomanjkanje časa je tegoba sodobne ere in ker je vrtnarjenje terapija in naša vrtna oaza tudi nekakšno zdravilišče, tempelj miru in spokojnosti, je prav, da nam nekaj časa za užitek seveda ostane. K temu močno pripomorejo različni pripomočki in vse več ljudi uporablja kakovostno orodje. Vse bolj so v vzponu naprave s polnilnimi baterijami oziroma akumulatorsko orodje. Te in pa klasične električne s kablom so v številnih primerih tudi manj hrupne, predvsem pa brez izpuhov na sami lokaciji. Tako si poleg baterijskih kosilnic za trato pomagamo tudi s sesalniki-puhalniki listja, baterijskimi škarjami za travo, grmičevje, škarjami za živo mejo in še čim. Samo pomislite, koliko časa je bilo potrebno za nekaj večjih okroglih grmov, da ste jih obrezali ročno in potem še ročno pobirali ostanke vejic. Zdaj z nekaj potezami končate obrezovanje brez stiskanja škarij in potem samo še posesate ostanke. Čas za kavo ob ribniku je tu!
Poenostavljanje vrtnarjenja in novi pristopi
Tega si menda želimo prav vsi in z novejšimi pristopi je to čedalje bolj mogoče. Zadnje obdobje smo se že dodobra spoznali z drugačno obdelavo tal predvsem na zelenjavnih vrtovih. Vrt brez prekopavanja je pri številnih hišah postal nova mantra in tam tla le nekoliko prezračijo. Seveda je treba predhodno dobro poskrbeti za optimalno sestavo tal. Novi pristopi k urejanju zasaditev pa se širijo tudi na okrasni del vrta. Pojavljajo in vse bolj se razvijajo tehnike, kjer se zgornji sloj površin zasuje z debelejšo plastjo mivke ali peska, in ta sloj pomeni medij, v katerega sadimo sadike. Korenine poženejo globoko, ker iščejo vodo in hranila, na površju pa z minerali in hranili ter vodo reven sloj nudi bore malo za preživetje plevelov. Tako se torej znova privarčuje čas, saj je pletja mnogo manj, tla so dobro zaščitena pred poletnim pregrevanjem, mineralni sloj pa dodatno zadržuje vlago v tleh in s primernim izborom vrst rastlin zalivanje skoraj nikoli ni potrebno.
