Naročnine
Novice Štajerc Moj uspeh Kvadrati Hišni ljubljenčki Sladko življenje Zelena celica Tiskana Izdaja Osmrtnice

zadnje objavljene

pogledi

 več

mnenje

 več

Vojislav Bercko Vojislav Bercko
06.12.2016 16:36
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
epa

Pred sodiščem za v

ojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je s sklepnimi besedami včeraj pričel finale večletnega sojenja nekdanjemu vojaškemu poveljniku bosanskih Srbov, danes 74-letnemu generalu

Ratku Mladiću

. Obtožnica, ki jo zastopa tožilec

Alan Tiger

, ga bremeni genocida, pregonov civilnega prebivalstva, iztrebljanja, umorov, deportacij in drugih zločinov proti človečnosti. Mladić naj bi bil po mnenju tožilstva med drugim odgovoren za genocid več kot 8000 tisoč Bošnjakov v Srebrenici in skoraj štiriletno obleganje Sarajeva, v katerem je umrlo več kot deset tisoč ljudi. Njegov politični sopotnik

Radovan Karadžić

je bil za podobne zločine letos obsojen na "le" 40 let zapora, čeprav so vsi pričakovali dosmrtno zaporno kazen.

(vb)

Libijske vladne sile so sporočile, da so po večtedenskih bojih le pregnale pripadnike džihadistične skupine Islamska država (IS) iz kraja Sirte in da so

povsem zavzele to libijsko mesto ob sredozemski obali, ki je bilo v rokah IS od leta 2015. Sirte, rojstni kraj strmoglavljenega dolgoletnega samodržca Moamerja Gadafija, leži nekje na sredi poti med prestolnico Tripoli in drugim največjim mestom Bengazi in je bila dolgo časa utrdba IS v Libiji. Iz tega mesta so džihadisti nadzorovali okoli 300 kilometrov dolg pas sredozemske obale, leži pa tudi le 150 kilometr

ov zahodno od glavnih libijskih naftnih polj in izvoznih terminalov. Nafta pa je glavni vir dohodka za libijsko državo in za nadzor nad naftnimi polji so se spopadale številne oborožene skupine.

(dpa)

Na nedeljskih predsedniških volitvah v Uzbekistanu je dosedanji premier in po smrti predsednika Islama Karimova tudi začasni predsednik republike

Šavkat Mirzijojev

prejel več kot 88 odstotkov glasov volivcev in se tako po več kot 25 letih Karimove vladavine zavihtel na predsedniški stolček. Glede na podatke volilne komisije je Mirzijojev v tej srednjeazijski državi z 32 milijoni prebivalcev prejel 88,6 odstotka glasov. Za najverjetnejšo naslednico Karimova je sicer dolgo veljala njegova hči Gulnara Karimova, a se je nato s svojimi izjavami zamerila očetu. Od leta 2014 je v hišnem priporu. Za petletni položaj predsednika republike so se sicer potegovali še trije drugi kandidati, ki pa po navedbah analitikov niso bili kritični do Mirzijojeva oziroma režima, ki ga je za seboj pustil Karimov.

(zur)

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta
  • Večer mediji d.o.o.
  • Gosposka ulica 8, 2000 Maribor
  • Vse pravice pridržane
  • Nadzorni organ AKOS