Sanja Verovnik
Jesen je tisti čas v letu, ko smrkanje, kihanje in boleče grlo postanejo pogosti spremljevalci naših otrok. Vse krajši dnevi, padec temperatur, dež in megla vplivajo na zdravje in počutje, prehladi se v zaprtih prostorih, kjer je več otrok hkrati, širijo hitreje.
Pri mnogih malčkih se angina pojavlja večkrat letno, pojasni družinski zdravnik Alexander Erben, dr. med. Z angino označujemo vnetje mandljev in žrela, ki ga največkrat povzroči bakterija streptokok. Streptokokna angina se najpogosteje pojavlja pri otrocih med 4. in 14. letom starosti, okužimo pa se pravzaprav lahko v kateremkoli starostnem obdobju. Streptokok se prenaša s kapljicami sline ali nosnega izcedka, zato se lahko okužimo, če smo v tesnem stiku z obolelim. Znano je, da je med sicer zdravimi šolarji do kar 20 odstotkov takih, ki imajo streptokok prisoten v sluznici nosu in žrela, zaradi česar lahko prenašajo okužbo na druge. Med odraslimi je takih nosilcev streptokokov manj, zgolj šest odstotkov.
Kaj je imunski sistem
Gre za skupek organov in celic, ki telo varuje pred tujki. Naloga imunskega sistema je, da preprečuje vstop mikrobov v telo in uničuje tiste tujke, ki v telo vstopijo. Ko mikroorganizem vstopi v naše telo, ga napadejo celice prve bojne linije: makrofagi, nevtrofilci, monociti. Imunski sistem deluje razmeroma optimalno, če ima na voljo vse potrebne snovi za svoje delovanje.
"Hladni meseci so idealni za razvoj angine," opozarja Erben. "Po navadi se pojavijo zvišana telesna temperatura, bolečine v grlu in utrujenost. Mandlji so povečani, močno pordeli, na njih so lahko prisotni gnojni čepi ali pa so pokriti z belimi oblogami. Angina traja od pet do sedem dni, lahko pa se ob neustreznem zdravljenju pridruži še vnetje srednjega ušesa ali sinusov," razloži družinski zdravnik in pojasni, da se angina zdravi z antibiotikom, praviloma s penicilinom, zdravljenje pa navadno traja deset dni.
Antibiotiki pri prehladu ne pridejo v poštev
Druga nevšečnost, ki se pojavlja sezonsko, je gripa. Postopoma se pojavijo slabo počutje, bolečine pri požiranju, nahod, kihanje, smrkanje, zelo pogosto tudi glavobol. Ob tem imajo tako malčki kot odrasli slabši apetit, slabo se počutijo, pojavijo se spremembe v razpoloženju in kašelj, ki je na začetku suh, nato pa preide v produktivnega. Inkubacijska doba traja približno 36 do 72 ur.
In po čem se gripa in angina razlikujeta od povsem navadnega prehlada? Alexander Erben pojasni, da če otroku teče iz nosu in nima visoke vročine, je to najverjetneje prehlad. Zavedati se je treba, da prehlad lahko povzroči kar več kot 200 različnih podtipov virusov. Antibiotiki pri prehladu ne pridejo v poštev, saj ga povzročajo virusi, antibiotiki pa na viruse ne delujejo. Zato ga predvsem pri otrocih najpogosteje zdravimo s toplim čajem, žličko meda, zelenjavo in sadjem, bogatima z vitamini. Otrok mora ves čas uživati tudi veliko tekočine, zlasti če ima povišano telesno temperaturo.
Kako vemo, da angina ni covid-19
Vsekakor s testiranjem, odgovori družinski zdravnik Alexander Erben. A pri otroku vendarle nekoliko počakajmo. Če ima vročino, mu teče iz nosu, toži nad bolečim grlom, ga pustimo, da odleži. Če vročina ne pojenja in ob tem otrok izgubi še okus, se o možnostih testiranja na covid-19 posvetujte z izbranim pediatrom.
Počitek, svež zrak in zvrhan koš vitaminov
Ko opazimo, da se otrok slabo počuti, ni razpoložen, ima težave pri požiranju in malce povišano telesno temperaturo, mu lahko damo kakšen sirup za krepitev imunskega sistema. V lekarnah na primer priporočajo pripravek na osnovi betaglukanov, ehinaceje ali kolostruma. Vročino zbijamo s paracetamolom ali ibuprofenom. Za boleče žrelo imamo na voljo pršila, za otroke od štirih let naprej tudi dražeje. Če je zamašen nosek, pomagajo različna pršila, s katerimi navlažimo nosno votlino. Prav tako lahko poskusite z inhalacijami, a se o tem posvetujte z izbranim pediatrom.
Predvsem pa je pomembno, da v otrokovo sobo oziroma stanovanje pride dovolj svežega zraka, zato bivalne prostore večkrat na dan prezračite. Seveda tega ne naredimo takrat, ko je otrok v prostoru, da se zaradi prepiha ne bi še dodatno prehladil. Za deset minut ga preselite v drug prostor, vi pa medtem odprite okna, da se izmenja zrak v sobi.
Za krepitev imunskega sistema
Otrokom se pogosto ponavljajo angine, tudi prehladi. Pomembno je, da imajo okrepljen imunski sistem, saj se bolezen sproži le takrat, kadar je ta oslabljen.
Vitamin C ima vlogo pri delovanju imunskega sistema in pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom. Prispeva tudi k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti. Sodeluje pri nastajanju kolagena za normalno delovanje hrustanca, kože, kosti, zob, dlesni in žil. Glavni vir vitamina C so živila rastlinskega izvora, kot so jagodičevje, zelena zelenjava in citrusi.
Vitamin D3 tudi prispeva k delovanju imunskega sistema. Še posebej nepogrešljiv je za ljudi, ki živimo na severni polobli, kjer so jesenski in zimski dnevi zelo kratki in imamo manj sončnih dni. Zato se pogosto zgodi, da smo premalo izpostavljeni soncu in s tem tvorbi vitamina D3.
Naše telo potrebuje cink za dobro delovanje več kot 300 različnih encimov. Vsak encim ima svojo posebno vlogo, med njimi so krepitev imunskega sistema, sinteza beljakovin in celjenje ran. Bogat vir cinka so ostrige, meso, morski sadeži, stročnice, oreški in razna semena.
Mineral selen je zelo pomemben za delovanje naših, telesu lastnih antioksidativnih encimov. Ima tudi vlogo pri delovanju imunskega sistema. Nahaja se v mnogih živilih, v večjih količinah je prisoten v žitih, morski hrani, mesu in jetrih, v žitih in stročnicah nekoliko manj, medtem ko sadje in zelenjava selen vsebujeta v manjših količinah.
