Mnogim se astma ne zdi bolezen, ki prizadene tudi dojenčke. Toda pri kar 80 odstotkih otrok z astmo so se simptomi te bolezni pojavili že pred petim letom starosti. Glavna značilnost astme je trajno vnetje bronhijev oziroma sapnic, skozi katere zrak vstopa v pljuča. Ko se simptomi poslabšajo, postane dihanje oteženo. Najpogostejši simptom astme pri starejših otrocih in odraslih je hropenje, medtem ko pri dojenčkih, ki utegnejo imeti astmo, tega simptoma ni opaziti. Pravzaprav mnogi dojenčki, ki hropejo, sploh nimajo astme. Simptomi astme se razlikujejo od bolnika do bolnika.
Prve simptome astme lahko pri dojenčku sproži tudi kakšna okužba dihal. Če torej otrok zboli zaradi okužbe dihal, ga opazujte in bodite pri njem pozorni na morebitne simptome astme. Dihalne poti so pri dojenčkih precej manjše kot pri odraslih, zato lahko pri njih že manjše vnetje povzroči težave z dihanjem in dihalno stisko.
Simptomi
Najpogostejši simptomi astme pri dojenčkih so:
• oteženo dihanje: morda boste opazili, da se trebušček vašega dojenčka med dihanjem dviga in spušča hitreje kot običajno, njegove nosnice utegnejo biti razširjene;
• sopenje ali težko dihanje med običajnimi aktivnostmi, pri katerih se vaš otrok običajno ne zadiha;
• hropenje, ki ga spremlja piskanje (druge vrste "glasnega dihanja", podobne hropenju in piskanju, je mogoče natančno prepoznati le s stetoskopom);
• pogosto kašljanje;
• hitro in plitko dihanje;
• oslabelost - otroku ni do igre, tudi ne do tiste, ki jo ima sicer rad;
•težave s požiranjem hrane ali sesanjem;
• otrokov obraz in ustnice lahko pobledijo ali pomodrijo (pomodrijo lahko tudi otrokovi nohti).
Druge bolezni, za katere so značilni enaki simptomi, so: krup, bronhiolitis, okužbe zgornjih dihal, refluks, pljučnica, vdih hrane ali drugih predmetov.
Vsakega hropenja in kašlja ne povzroča astma. Pravzaprav dojenčki tako pogosto hropejo in imajo druge simptome dihalnih obolenj, da je včasih težko reči, ali imajo astmo ali ne, dokler niso stari vsaj dve ali tri leta. Tudi če ima vaš dojenček astmo, nikar ne sklepajte, da so vsi napadi kašlja pri njem tudi astmatični napadi. To lahko vodi k temu, da zdravila za astmo napačno uporabljamo za zdravljenje drugih dihalnih obolenj. Toda če je zdravnik pri vašem dojenčku diagnosticiral astmo, je vsak vztrajni kašelj najverjetneje astmatični napad.
Znanstveniki še vedno ne vedo, zakaj se pri nekaterih dojenčkih razvije astma. Obstajajo nekateri znani dejavniki tveganja. Pri vašem otroku utegne obstajati večje tveganje za astmo, če je ta že prisotna v vaši družini ali pa so pri vaših družinskih članih prisotne razne alergije.
Tudi pri materi, ki med nosečnostjo kadi, obstaja večja možnost, da bo njen otrok zbolel za astmo. Pri otrocih, mlajših od šest mesecev, simptome astme pogosto povzročajo virusne okužbe.
Kdaj je čas za obisk zdravnika?
Če ima vaš otrok hude težave z dihanjem ali se spremeni barva njegovega obraza in ustnic, takoj poiščite zdravniško pomoč. Hudi akutni astmatični napad je lahko nujno stanje.
Pri dojenčkih ali malčkih je astmo zelo težko diagnosticirati. Pri starejših otrocih in odraslih je mogoče testirati pljučno funkcijo ter s tem preveriti zdravje njihovih dihal. Pri dojenčkih tega testa običajno ni mogoče opraviti. Hkrati dojenček ne more sam opisati svojih simptomov, zato mora zdravnik preučiti simptome in otroka ustrezno pregledati. Navadno ta pregled opravi, ko se pri otroku pojavijo simptomi, kot sta hropenje in kašelj. Pomembno je tudi, da zdravniku posredujete vse podatke o zdravstvenem stanju svojega otroka v preteklosti. Povejte mu, ali ste opazili kakršnekoli vzorce simptomov, povezane z dihanjem, kot so spremembe pri odzivanju med raznimi aktivnostmi ali med počitkom ter tudi ob različnih časih dneva. Otrokovega pediatra seznanite tudi z morebitnimi sprožitelji, kot so na primer nenavadni odzivi na hrano, morebitne alergene in različna okolja. Zdravnik bo hotel vedeti tudi to, ali so astma in razne alergije že prisotne v vaši družini. Če bo zdravnik posumil, da ima vaš dojenček astmo, bo morda hotel vedeti, kako se odziva na zdravila za zdravljenje astme, katerih namen je predvsem omiliti težave z dihanjem. Če po zaužitju zdravila dihanje postane lažje, lahko to prispeva k potrditvi diagnoze.
Pediater vas utegne naročiti tudi na krvne preiskave ali rentgensko slikanje pljuč. Če vas skrbi, da pediater morda ni postavil prave diagnoze, lahko obiščete tudi kakšnega zdravnika specialista, kot sta denimo pediatrični alergolog ali pulmolog. Toda še enkrat naj poudarimo, da je pri tako majhnih otrocih zelo težko postaviti dokončno diagnozo. (healthline.com)
