Če se ozremo okoli sebe, lahko tako na prvi pogled hitro postanemo zadovoljni. Podjetniki so nenadoma postali okoljsko ozaveščeni, po mestu je videti malo morje električnih skirojev, središče mesta je zaprto za promet, uspešno smo zaključili evropski teden mobilnosti ... V medijih in na spletnih družbenih omrežjih je videti, da je večini jasno, da je treba nekaj spremeniti. Še posebno veseli so, ko se lahko udeležijo česa "zelenega" in se fotografirajo z aktivisti. Fino, svet gre na bolje, le tako naprej. Zdaj pa itak vsi vedo, da moramo nekaj narediti. Kaj recimo? Če sledimo oglasnim panojem, ki na nas kričijo "Ne skrbite, samo po zelenih artiklih sezite in boste rešili svet", je rešitev torej jasna. Nakupujte zeleno. Je to dovolj? Zakaj ne moremo slepo verjeti politikom, podjetnikom in vsem drugim odločevalcem, ki pravijo, da "zdaj pa okoljske teme jemljejo smrtno resno". Zakaj mladi po vsem svetu še vedno protestirajo, če pa lahko kupujemo bio in s tem spreminjamo svet?
Podnebne spremembe so. Čutimo jih. Vsak dan. Poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe je s prstom pokazalo na krivca zanje. Kriv je človek s svojimi posegi. Znanstvene raziskave so tukaj še bolj jasne: Najbogatejših deset odstotkov prebivalstva prispeva 50 odstotkov emisij CO2 s svojim življenjskim slogom, ob tem pa še odloča, kaj se bo proizvajalo in kaj trošilo. Če posplošimo in skušamo orisati problematiko: Kriv je sistem, ki v gonji po dobičku spodbuja hiperprodukcijo, hiperprodukcija ustvarja odvečne produkte, odvečni produkti ustvarjajo odpadke, odpadki onesnažujejo okolje.
Petek za planet, ki se je ponovno odvil včeraj po vsem svetu v več kot 90 državah, je potekal pod geslom "izkoreninimo sistem". Okoljski boj, ki so ga zagnali mladi, ne poteka ločeno sam zase, ampak v tesni povezavi z družbenimi problemi. Ne ustavi se pri ozelenitvi kapitalizma, ki bi zgolj določene artikle menjal z drugimi ter si veselo zaploskal, se potrepljal po rami in napisal kakšno ganljivo oglasno sporočilo, kot je recimo "S skrbijo za svoj kotiček skrbiš za ves svet" ali pa "Iz spoštovanja do narave". Zmanjšati je treba porabo energije, in to drastično. Menjava enega artikla z drugim ne bo dovolj, opozarjajo aktivisti po vsem svetu. Zato torej ni naključje, da je okoljski boj politična tema, ki tesno posega v vse segmente našega življenja.
Opustitev rabe premoga do leta 2030, vlaganje v obnovljive vire energije, radikalne spremembe na področju trajnostne mobilnosti, korenite spremembe v prehranskem sistemu ..., vse to so nujni ukrepi, ki bi jih morali sprejeti nemudoma.
Teden mobilnosti se je zaključil, epidemije še ni konec, sprašujemo pa se, kdaj bo čas za podnebne spremembe, glede na to, da bi morali ukrepati predvčerajšnjim. Ponavljanje besedne zveze "podnebne spremembe", "treba je ukrepati" ter podpiranje na načelni ravni ne bo rešilo planeta. Dokler se besede ne bodo prelevile v dobro premišljena in znanstveno podprta dejanja, nam slabo kaže.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
