Boriti se je vredno do zadnjega kančka upanja

Znan je po inovativnih kirurških pristopih in izjemnih znanjih s področja plastične in rekonstrukcijske kirurgije. Ganljive zgodbe, ki opominjajo, zakaj se je treba boriti do zadnjega kančka upanja, je popisal v svoji  knjižni uspešnici Skalpel.

Pacienti kot junaki in veliki učitelji življenja

»To so predvsem zgodbe ljudi, ki so moji junaki in moji veliki učitelji življenja. To niso zgodbe, ki bi prikazovale moč kirurgije in posameznika. To so zgodbe, ki v vsej svoji luči pokažejo stiske in ranljivost človeka, moč usode in moč posameznika, trud tima. Zgodbe so poučne in imajo močno sporočilno noto; govorijo o pomenu povezanosti, boja za zdravje, ki je osnovna in najpomembnejša vrednota. Pokažejo pa tudi požrtvovalno delo zdravstvenih delavcev, odlično organizacijo dežurne službe, ki je omogočala prav vsakemu posamezniku vrhunsko medicinsko obravnavo. Prav te zgodbe me v težkih situacijah spomnijo, kaj so v življenju resnični problemi. Opozorijo me, da se je vedno vredno boriti do zadnjega kančka upanja in iskati najboljše rešitve, tudi po novih, še neznanih poteh,« pove.

Nevarnost mentalnih in storilnostnih idealov

Na vprašanje, kdo je zanj uspešen posameznik, pove: »To je vprašanje z več milijoni odgovorov. V mojih očeh je uspešen tisti človek, ki je neodvisen pri svojih odločitvah in dejanjih in o večini časa, ki mu je v življenju dan, odloča sam. Po tej lastni definiciji sem sam daleč od uspeha ali sem vsaj bil daleč stran velik del svojega življenja. O mojem času so namreč odločale želje in potrebe drugih ljudi. Ena plat medalje so strokovni uspehi in dosežki, nove kirurške tehnike in inovativni pristopi, s katerimi rešujem najkompleksnejše zdravstvene težave posameznikov, predavam na prestižnih kongresih, in imam privilegij poučevanja, toda na drugi strani je družinska sreča, sproščeni pogovori, redna in zdrava prehrana in telesna vadba, preprosto, brezskrbno in mirno življenje. Uspešen človek pravočasno prepozna tudi pomen druge plati medalje in si med cilje postavi tudi proste dni. Z modrostjo spoznaš, da zaradi umetno in namerno previsoko postavljenih ciljev, storilnosti in perfekcionizma ljudje žrtvujemo svoje duševno in telesno zdravje, spreminjamo svojo osebnost. Zanemarimo otroke in partnerje ter se ženemo za materialnimi dobrinami.« Doda, da je izgorevanje postalo pandemičnih razsežnosti. »In podoba izgorelih ljudi je podobna pogorelemu gozdu. Ljudje postanejo neprepoznavni zombiji v človeški podobi. Na drugi strani pa raste in bogati industrija, ki skuša omiliti posledice ali preprečiti probleme. Kdor si ne vzame časa za svoj dobro počutje, bo prej ali slej primoran vzeti čas za zdravljenje bolezni. Države kot glavno merilo uspešnosti postavljajo BDP (bruto družbeni proizvod) in ne delež nasmejanih, srečnih ljudi, ki uživajo v neokrnjeni naravi in uživajo zdravo hrano,« je prepričan. »Tako kot postavljamo lepotne ideale, ki poganjajo lepotno industrijo in posledično povzročamo telesne travme ljudem, pa so mentalni in storilnostni ideali še bolj nevarni. Za lepoto lahko do neke mere poskrbimo strokovnjaki medicinske stroke ali fotošopa. Toda kako rešiti osebnostne napetosti in težave pri previsoko postavljeni lestvici za storilnost ali mentalne sposobnosti? Rešujejo jih psihologi, psihiatri, tisoče ton tablet in kapsul različnih barv in imen, energijske pijače in droge. To je problem, ki ga vidi premalo ljudi in ga ne prepoznajo voditelji, ki zasledujejo druge (finančne) cilje,« še pove.

Kdo je uspešen kirurg?

Uspeh kirurga ne sme biti le poklicni uspeh, le nasmejani pacienti, pač pa tudi nasmejani in srečni člani njegove družine in nasmejan kirurg sam, meni sogovornik. »Uspeh kirurga se sodi tudi po uspešnih in zadovoljnih otrocih, ki dvomijo in poglobljeno razmišljajo in sami odločajo o svojih poteh. Od njih je odvisna prihodnost sveta. Prav to je tudi naložba v varno in lepo starost kirurga. Nekoč sem tudi sam naivno verjel, kot večina ambicioznih staršev, da je pomembno le, da z otroci intenzivno izkoristimo čas, ki nam je na voljo. Verjel sem, da je pomembna kakovost odnosa in ne kvantiteta. In kaj sploh pomeni ”kakovostno preživet” čas? Otrok nas  potrebuje, ko  ima težave, probleme, ko zboli in ne le nekaj minut pred spanjem, kjer zahtevamo poročilo iz šole in postavimo nekaj osnovnih vprašanj o preverjanjih znanja in različnih nastopih na izven šolskih dejavnosti. Če preverite dnevno uporabo pametnih telefonov in čas, ki ga vaši otroci preživijo v vaši družbi, ugotovite, da je razmerje strašljivo in da naše otroke vzgajajo pametne naprave preko algoritmov multinacionalk, ki želijo ljudi preobraziti v nekritične posameznike, potrošnike. Če temu dodamo še možnosti sodobne umetne inteligence, nas je upravičeno lahko strah kakovosti življenja v prihodnosti,« meni. In v čem je čar kirurškega poklica? »Vsi poklici imajo svoje prednosti in slabosti, svetle in temne plati, pa vendar kirurgija ostaja eden najlepših poklicev, saj lahko  kirurgi s svojim znanjem in veščinami pomagamo ljudem. S srčnostjo in sočutjem dodatno vplivamo na mentalno moč. Posameznika iz brezna dvignemo nazaj na pravo pot in mu omogočimo, da po poti lahko hodi sam, samostojno in se tudi odloča, kam bo zavil in svobodno izbira cilje v prihodnosti. Nihče drug ne more sočloveku nuditi to, kar lahko kirurg s svojo ekipo. Obstoj prihodnosti, lepšo prihodnost. To je najlepše in največje zadoščenje medicinskega poklica. Povrnitev zdravja lahko omogočijo le zdravstveni timi. Za kirurgijo se malo ljudi odloča zaradi denarja. Za garanje v času študija in specializacije se navadno odločamo zaradi višjih plemenitih ciljev,« je prepričan dr. Ahčan.

Prihodnost slovenske medicine

 »Verjamem v potencial mladih ljudi, v njihove sposobnosti reševanja kompleksnih problemov, prizadevnost in intelektualno moč. Toda obstajati morajo vsaj osnovni pogoji moderne medicine, sodobne zgradbe, oprema, zagotovljena sredstva za izobraževanje, dobra organizacija in spoštljivi odnosi. Žal je trenutna situacija zelo slaba in ni volje, moči in vizije za prihodnost, zato se bojim, da bo vrhunske medicine v Sloveniji vse manj. Mlad specialist pri 30. letih je postavljen na razpotje, ali se z vsem srcem predati medicini, ali živeti tudi svoje privatno, družinsko življenje. V tem starostnem obdobju se mnogi vrhunski športniki že upokojujejo. Pri odločitvah ima, poleg nizkega plačila za tako zahtevno delo, velik pomen zlasti odnos družbe do visoko usposobljenih strokovnjakov. Žal je v Sloveniji ta odnos hladen. Vse več je žalitev in celo nasilja nad zdravstvenimi delavci. Porušeno je zaupanje na več ravneh in ni več nalezljive vneme in etičnega pogona,« sklene prof. dr. Uroš Ahčan.

Vabljeni na Večer v živo

Na druženju v Mariboru se bomo pogovarjali o življenju, kaj v njem zares šteje, katere so najpomembnejše življenjske vrednote, kaj je resnični uspeh, kaj je sreča in kaj lepota. Gost bo govoril tudi o tem, kako sta kirurgija in delo s pacienti spremenila njegov odnos do življenja, kako sta ga obogatila in navdihnila, v čem je, po njegovem mnenju čar preprostega življenja in kako se sooča z lastnimi sencami in padci.

Vstopnice za Večer v živo vas čakajo na prodajnih mestih Eventima.