Cilj je, da se zmanjša potreba po uporabi osebnih vozil

Mestna občina Maribor s prenovo linij javnega mestnega potniškega prometa uresničuje vizijo, zapisano v celostni prometni strategiji iz leta 2015, ki stremi k mestu kratkih razdalj, tako imenovanemu 15-minutnemu mestu, zmanjšanju odvisnosti od avtomobila in vzpodbujanju pešačenja, kolesarjenja in uporabe javnega potniškega prometa. Izraz 15-minutno mesto pomeni urbanistični koncept, po katerem so vse izobraževalne institucije, stanovanjske soseske in glavne servisne institucije – pošta, zdravstveni dom, trgovine in podobne – za večino prebivalcev od doma dosegljive v 15 minutah. "Za uresničitev tega koncepta se mora mesto po eni strani urbanistično spreminjati in prilagajati, po drugi strani pa moramo te predele mesta bolje povezati z javnim potniškim prometom," pravi Mitja Klemenčič iz Urada za komunalo, promet in prostor na Mestni občini Maribor, ki je koordiniral prenovo avtobusnih linij.

Kako prenova avtobusnih linij prispeva k uresničevanju zastavljene prometne strategije?

V predele mesta, ki so bolj gosto naseljeni in so pogosteje cilj potovanj, smo speljali glavne linije s pogostejšimi vožnjami avtobusov, na 15 oziroma 20 minut. Obenem odlok o spremembi liniji omogoča fleksibilno prilagajanje frekvenc, se pravi, da lahko po potrebi uvedemo večje ali manjše število voženj.

Kateri deli mesta so povezani z glavnimi linijami, kateri pa s preostalimi?

Z glavnimi linijami so povezane vse mestne četrti, torej Tezno, Tabor, Nova vas, Radvanje, Studenci, Koroška vrata, Ivan Cankar, Center, Magdalena, Pobrežje in Brezje-Dogoše-Zrkovci. Preostali deli mesta so povezani s povezovalnimi in integriranimi linijami.

Na podlagi česa ste določili frekvenco odhodov?

Leta 2022 je bila narejena študija z naslovom Prenova in preureditev avtobusnih linij v Mariboru, glavni izvajalec je bila Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Upoštevali pa smo tudi pripombe ob javni razgrnitvi in odgovore meščanov v anketi.

Za krajevne skupnosti je študija pokazala, da so predvsem krajevne skupnosti predimenzionirane v smislu pogostosti voženj. Glede na standard časovne dostopnosti, ki temelji na standardu TRB-TCQSM za kakovosten javni potniški promet, študija za območje Maribora definira šest standardov časovne dostopnosti glede na število prebivalcev oziroma ciljev potovanj med posameznimi predeli Maribora. Za večino krajevnih skupnosti v Mariboru je tako predlagan standard F, ki predvideva v jutranji konici odhode avtobusov na vsaj 60 minut in v obdobju zunaj konic na vsaj 120 minut. Za določitev števila odhodov po posameznih linijah za naselja, ki niso občinsko središče, smo upoštevali tudi Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu, o koncesiji te javne službe in o ureditvi sistema enotne vozovnice, kjer so definirani standardi navezanosti: za naselje z do 1000 prebivalci je po uredbi minimalni standard pet povezav na dan, za do 2000 prebivalcev je standard deset povezav na dan, do 5000 prebivalcev pa 13 povezav dnevno, se pravi približno vsako uro. Po tej uredbi javnega potniškega prometa v naselja z do 500 prebivalci nismo dolžni izvajati. Število prevozov smo sicer prilagodili tradiciji uporabe v teh krajevnih skupnostih, je pa res, da smo ponekod zmanjšali frekvenco, ker je bila zasedenost doslej skromna.

Mariborčani smo se kar navajeni tudi po mestu prevažati z avtomobilom. Kakšne ukrepe ste sprejeli, da bi zmanjšali odvisnost od avtomobila, ki ste jo omenili v viziji?

Na Uradu za komunalo, promet in prostor obravnavamo izziv uporabe avtomobilov predvsem z vidika celotne mobilnosti. Naša prva naloga je bila ohraniti kakovosten javni potniški promet, ki omogoča socialno vključenost tudi za ranljive skupine. Obenem pa smo želeli spodbuditi tudi ljudi, ki danes uporabljajo avtomobil, da se kdaj odločijo peljati z avtobusom. S tem prihranijo pri stroških parkiranja ter pri času, ki je potreben za iskanje parkirnega mesta. Hkrati vzpostavljamo 16 povezovalnih točk, kjer se srečujejo mestne in medkrajevne avtobusne linije, tudi železniške postaje in druge oblike prevoza, kot sta izposoja koles in avtomobilov. Širimo tudi stojala za kolesa. Cilj je, da se zmanjša potreba po uporabi osebnih vozil. Predvsem ob glavnih linijah javni potniški promet zaradi frekvenc predstavlja resno alternativo osebnim vozilom.

Obseg omrežja se je skrajšal za nekaj deset kilometrov. Kako se je vseeno zaradi tega povečala dostopnost?

Omrežje linij se je z 290 kilometrov zmanjšalo na 220 kilometrov, ker smo na desetih linijah skrajšali poti, saj smo jih speljali bližje ciljem oziroma prilagodili hitrejšemu vstopu v mestno jedro. Glavni vzrok za tako veliko zmanjšanje števila kilometrov pa je ukinitev krožnih nočnih linij K1 in K2, ki ju Mariborčani niso pogosto uporabljali. Liniji več ne bosta vozili, saj ju bodo nadomestile glavne linije s podaljšanimi obratovalnimi časi.

Katere so sicer največje spremembe na linijah?

Največja sprememba je, da smo linijo 1, ki povezuje Tezno s centrom mesta, premaknili z Ljubljanske ulice na Titovo cesto. S tem smo skrajšali pot in tudi hitrost potovanja v mestno središče. Med večjimi spremembami sta tudi trasi linij G3 in G4.

Ali bo prenova prinesla še kake druge spremembe?

Spremenili smo tudi nekatera imena linij in imena avtobusnih postajališč. Doslej so bili novi uporabniki avtobusnih linij včasih zmedeni, ker so bile te poimenovane z enotnim imenom ne glede na cilj, konkretno se je linija 15 vedno imenovala Bresternica, tudi ko je avtobus peljal v Košaški Dol. Po novem bo na smernih tablah in tudi na voznih redih bolj razvidna končna postaja, ki je ključna pri izbiri smeri. Tako bodo potniki tudi vedeli, na kateri strani ceste naj čakajo avtobus glede na to, ali se peljejo v središče mesta ali iz središča. Tako imajo urejeno tudi v tujini.

Imena postajališč smo skupaj z mestnim arhitektom poimenovali po javnih stavbah in markantnih znamenitostih Maribora, tudi po šolah, izbrali smo imena, ki jih ljudje dejansko uporabljajo. Nekatera poimenovanja so bila že zelo stara, na primer po podjetjih, ki jih že davno več ni in se jih mlajše generacije ne spomnijo več.

Hkrati s prenovo imen postajališč pa so se spremenile tudi določene lokacije postajališč, 33 jih je novih. Kje so zdaj recimo nova postajališča?

Nova postajališča so predvsem tam, kjer smo na novo začrtali trase linij. Nekaj jih je bilo zgrajenih v sklopu obnov cestišč, ampak do sedaj niso bila v uporabi, ker tam ni potekala nobena linija. Povsem novih je 22 postajališč, vezana so predvsem na spremembe posameznih tras in zagotavljajo boljšo dostopnost nekaterih ustanov. Za izgradnjo teh novih postajališč smo porabili približno 100.000 evrov, in sicer za gradbena dela, talno in vertikalno signalizacijo.

Poleg običajnih avtobusih postajališč pa ste s prenovo uvedli tudi nova postajališča P&R, kar s tujko pomeni Park & Ride oziroma po slovensko Parkiraj & pelji. Kaj ponujate uporabnikom?

Trenutno imamo v mestni občini tri tovrstna parkirišča, to so Magdalena, univerzitetni kampus na Koroški cesti in pod Koroškim mostom. S prenovo linij smo povečali število povezav do teh parkirišč, hkrati pa spodbujamo Mariborčane in okoličane, da uporabljajo tudi parkirišči pri dvorani Tabor in pri E.Leclercu, blizu katerih ustavlja več linij in sta trenutno še brezplačni. Od dvorane Tabor je tako mogoče v mestno jedro z linijami G2, G6 in P18, in sicer na pet do deset minut, od E.Leclercaa pa z linijo P17, ki v konici vozi na 15 minut. Čim več ljudi želimo spodbuditi, da uporabijo ta način prevoza. Začasno (pilotno) postajališče P&R bomo vzpostavili pri trgovini Hofer na Šentiljski cesti.

S katerimi ukrepi pa spodbujate meščane in okoličane k pogostejši uporabi javnega mestnega potniškega prometa?

Sistem omogoča denimo kombinirane vozovnice za avtobus in mariborsko vzpenjačo. Dolgoročno stremimo k oblikovanju mestne kartice, ki bo izboljšala in poenotila storitve mobilnosti. Vzpostavili smo sistem lažjega plačila pri šoferju s kreditno kartico. Ljudi nagovarjamo tudi z brezplačnimi vožnjami, na primer ob evropskem tednu mobilnosti in ob kakšnih večjih dogodkih v mestu, kot so dan Maribora, martinovanje, dan spomina na mrtve ali ob kakšnih tekmah.

Kako o spremembah obveščate starejšo populacijo, ki ne uporablja pametnih telefonov in drugih mobilnih naprav?

Pred današnjim dnem, ko so začele veljati nove linije, smo na 230 nadstrešnicah namestili shemo nove mreže linij in nove vozne rede, na katere je starejša populacija najbolj navajena. Če potrebujejo dodatna pojasnila, pa lahko pokličejo informacijsko pisarno Marproma po telefonu 059180482.