Sladka zgodba, ki je osvojila svet, se začne s kakavovimi zrni. Theobromo Cacao ali božjo jed so amazonske mravlje ukradle iz templja bogov vetra in dežja ter jo ponesle med ljudi, trdi neka legenda, spet druga pa zagotavlja, da je kakavova zrna, ki so surovina za čokolado, ljudem podaril Quezalcoatl
Prinesel jih je iz raja ali dežele sonca, kjer je iskal nesmrtnost. Čarobni napitek pa mu ni izpolnil želje. Ponorel je in uničil svojo kraljestvo, vendar ga je Veliki duh iz usmiljenja povzdignil med božanstva. Ker so južnoameriški Indijanci verjeli prerokbam, da se bo z vrnitvijo Quezalcoatla začelo zlato obdobje, so vizijo bradatega moža svetle polti zamenjali s španskim osvajalcem Cortezom. Zato se mu leta 1519, ko je prijadral do vzhodne mehiške obale, niso uprli. Španci so asimilirali domorodce in v svet izvozili številne dobrote. Prav Cortez je bil prvi belec, ki je odkril vrednost kakavovih zrn, iz katerih so že Olmeki in Maji varili čokoladni napitek. "Skodelica te dragocene pijače usposobi vojaka za celodnevni pohod," je napisal. Na dvoru azteškega vladarja Montezume II. je našel okoli 1,25 milijarde semen kakavovca. Zrna so bila ob zlatu tudi plačilno sredstvo. Z njimi so lahko odplačevali davke. Deset zrn je bil vreden zajec. Za sto zrn ste dobili sužnja, pol manj je bila vredna ženska sužnja. Za primer: tablica mlečne čokolade vsebuje okoli 35 zrn. Do 25 kilogramov ali okoli 25.000 zrn je bila dnevna poraba na azteškem dvoru.
Mehiška pijača imenovana Chokolatl sprva ni navdušila prebivalce stare celine. Za to je bila kriva neprimerna priprava in nenavajenost pitja toplih pijač. Uvoženi kava, čaj in topla čokolada so si šele utirali pot v evropocentristično civilizacijo, polno predsodkov in stereotipov do menda primitivnih ljudstev onstran oceanov. Mehiški odličniki so namreč pili kakav s hladno vodo in dodatki medu, javorjevega sladkorja in vanilije, njihovi podložniki pa so za okrepčilo kakavu dodajali koruzno moko, z rdečim poprom pa popravili okus.
Prva slovenska čokoladnica v samostanu, danes je izbira mnogo večja
Več stoletji so naši predniki čokolado uživali zgolj v tekoči obliki. Prva čokolada v obliki tablice pa je bila izdelana šele leta 1874. V Sloveniji je prva tovarna čokolade nastala v samostanu, v današnji Brestanici). Leta 1896 sta francoska patra uvozila stroje iz Francije, tovarna pa je kasneje zaposlovala do 30 ljudi, ki so izdelali od 30 do 40 ton čokolade letno. Cesarski dvor jim je za kakovostne izdelke podelil častni naslov Imperial. Danes je izbira v Sloveniji izdelanih čokolad zelo pestra. Okusi Slovenije imajo v ponudbi številne zanimive čokolade. Družinsko podjetje želi slovenske tradicionalne izdelke ponuditi na nekoliko drugačen oblikovni način. Takšen izdelek je tudi čokolada Piran s solnim cvetom, v čokolado dodajajo tudi rožmari in bučno olje, celo traminec. Najbolj znana, skoraj kultna slovenska znamka čokolad ostaja Gorenjka, ki že od leta 1922 s svojimi čokoladnimi sladkostmi zadovoljuje ljubitelje te najžlahtnejše sladke razvade. Sinonim Gorenjke ostaja mlečna čokolada s hrustljavimi celimi lešniki. Čokoladnica Dolce Amore izdeluje čokolade z okusi različnih potic, v Oljarni Kocbek čokoladi dodajajo tudi ocvrto čebulo, pri znamki Lucifer pa so se lotili prve slovenske čebelarske čokolade. Zlata klasika ostajo čokolade iz Čokoladnice Olimje, čokoholiki še dolgo cenijo tudi čokoladne izdelke ateljeja Dobnik, kjer nastajajo tudi čokoladne Prešernove fige,
Potem ko so leta 1528 v Evropo prvič pripeljali kakavova zrna, saj kakavovec uspeva samo v ozkem tropskem pasu, so menihi počasi prilagajali pijačo okusom elit. Zaradi kopice kalorij so jo priporočali za zajtrk. "Čokolada pospešuje prebavo, je zelo hranljiva, poživlja duh in razdraži ljubezen. Spolno občevanje, ki ga lahko po zaužitju upravičeno predvidevam, olajša glavo, sproži prijetno razpoloženje in krepi želodec, če smo ravnali pametno in zmerno," je pisal v nekem medicinskem delu opat Jaquin. Zaradi tega pohujšljivega postranskega učinka jo je uradna cerkev odklanjala. Ko so kakav pomešali v topli vodi in od leta 1730 v mleku ali celo vinu s cimetom, vanilijo in sladkorjem ali klinčki, je postala luksuzni napitek vladarskih krogov. Prodor med aristokracijo je sprožil zvitek čokolade, ki je bil del dragocene dote španske princese Ane. Mati "sončnega kralja" Ludvika XIV. je na francoskem dvoru vpeljala srečanja ob skodelici čokolade.
Ob čajniku in kavniku je tudi čokolada dobila svoj namizni servis - čokoladnik je vrček z ročajem in odprtino na pokrovu, da so lahko nenehno mešali gosto vročo tekočino, sicer bi se strdila. Pili so jo iz vitke visoke skodelice, ponavadi brez ročk in včasih nameščene v košarici podstavka. Ob modi in mondenosti (privoščili so si jo lahko le zgornji družbeni sloji) so zgodbe o dvigu poželenja po drugem spolu dvignile ceno čokoladi, čeprav so hkrati grozili s škodljivimi postranskimi učinki. Tako je grofica de Sevigne v drugi polovici 17. stoletja hčerko svarila: "Med nosečnostjo je markiza Coëtlogon pila toliko čokolade, da je rodila dečka, črnega kot hudič, ki je po nekaj dnevih umrl."
Največ čokolade pojedo Švicarji
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je industrija čokolade postala ena najdonosnejših poslov na svetu. Letno se na svetu porabi približno 600.000 ton kakavovih zrn in poraba čokolade na prebivalca v večini držav hitro narašča. ZDA so največji uvoznik kakavovih zrn in vodijo tudi v količini proizvodnje čokolade, Švicarji pa so v povprečju najboljši jedci čokolade.
Čokolada je vedno bolj postajala erotični namig, ljubezensko darilo in tako vstopila še v literaturo in umetnost. Ljubitelji grešnega afrodiziaka so bili Casanova, Voltaire, Joyce in Goethe, ki je svoji platonski ljubici Charlotti poslal čokolado s posvetilom: "Zato jejte, ker ste sladki in ker sladko ljubite." Leta 1828 je van Houten iznašel stiskalnico, s katero je kakavu odvzel maslo in dobil fini topljivi kakavov prah. Revolucionarni iznajdbi so sledili še drugi stroji, ki so omogočili industrijsko proizvodnjo čokolade. Leta 1875 smo končno dobili tablico čokolade, ki razen surovin nima veliko skupnega s pijačo Indijancev in aristokracije. Sodobni znanstveniki so ugotovili, da sestavine čokolade učinkujejo na kemijske snovi v možganih, ki vplivajo na razpoloženje ljudi.
Sladka hrana krepi serotonin, ki je odgovoren za spokojnost in uravnoteženost. Maščoba (53 odstotkov kakavovega zrna je maslo) pospešuje sproščanje evforičnih endorfinov. Reakcije v telesu po uživanju čokolade so enake kot pri zaljubljenosti.
Vroča čokolada
V pol litra mleka damo 70 gramov jedilne čokolade v prahu, dve žlički medu, vaniljev strok, ščepec ingverja in kardamoma, nato pa vse skupaj zmešamo v električnem mešalniku. Postrežemo toplo ali hladno. Dodamo lahko tudi stepeno sladko smetano.
Kakav ima visoko prehransko vrednost. Vsebuje kar 20 % proteinov, 40 % ogljikovih hidratov in 40 % maščob. Kakav ima tudi rahlo poživljajoč učinek. Ker vsebuje tudi veliko rudnin, deluje dobro na srce, ledvice in živce.
