Jutri je dan Evrope. Pravzaprav Evropske unije (EU), saj je 9. maja 1950 nastala Schumanova deklaracija, torej pogumen in vizionarski predlog nove oblike sodelovanja v Evropi, ki naj zagotovi trajni mir med njenimi narodi. Temi, ki so pet let prej "z orožjem in desnico" storili nacifašističnemu vragu grom, če se pozabavamo s staro slovensko himno.
A ob letošnjem dnevu Evrope razpoloženje ni prav himnično. Z enoletno zamudo se sicer končno začenja konferenca o prihodnosti Evrope, pri kateri naj bi dejavno sodelovala tudi Slovenija - kot piše slovenska tiskovna agencija STA. Naša država namreč julija prevzema svoje drugo predsedovanje Svetu EU. Razprava o prihodnosti naj bi unijo približala državljanom, prisluhnila njihovim skrbem in ambicijam. Po letu posvetovanj pa bi evropske institucije, ki se še prepirajo med sabo, katera bo glavna, začrtale pot v svetlo prihodnost. Vendar EU v to razpravo stopa s težkimi, celo sramotnimi bremeni, pod katerimi se je EU izkazala prej za povezavo kapitala kakor ljudi.
Prav nič himnično
Po veliki širitvi EU, ko je vanjo vstopila leta 2004 tudi Slovenija, so se v povezavi zgodile tri mega krize. Prva je bila finančna. Tedaj smo prvič opazili, da solidarnost v EU ne funkcionira. Vsaj Grčijo in njene ljudi je to spravilo na kolena, da se še danes niso pobrali. Nič pa nismo slišali, da bi v stečaj šle nemške, francoske in britanske banke, ki so se prve zakalkulirale pri posojilih. So pa prav predvidele, da stebrov neoliberalnega kapitala povezava - za razliko od ljudi - ne bo potopila. Potem je udarila migrantska kriza. Razen nemške kanclerke Angele Merkel, ki pa je tudi bolj neprevidno zinila: "Zmoremo!", so se države članice zaprle v svoje kokone in evropska solidarnost je spet šla po zlu. Tretja kriza je zdravstvena, ki pa se je tudi pričela porazno. Nekaj več upanja ji vendarle daje skupni načrt okrevanja.
Te krize so v EU izvrgle populistično in egoistično politiko. Zaradi nje je povezavo zapustila Velika Britanija. Zaradi nje postsocialistični režimi na vzhodu Evrope, vključno s Slovenijo, in suverenistične politike na zahodu pametujejo, da jim iz Bruslja o demokraciji, svoboščinah ali človekovih pravicah nihče ne bo solil pameti. Ker so njihove na novo odkrite vrednote - desetletja menda ukradene od komunistov ali liberalcev - spet tradicionalne in iliberalne. Večinske. Kot jih zahteva večina, pa čeprav zmanipulirana. Ne zavedajo se, da je Evropa prosperirala le, ko je velikodušno ščitila in promovirala pravice manjšin ob upoštevanju demokracije v pravni državi.
Za Slovenijo je še posebej pomenljivo, če škili proti Madžarski ali Poljski. Za majhno državo bi bila erozija evropskih vrednot in načenjanje bistva povezave evidenten samomor. Vendar pod to našo vlado, glede na njena večinska ravnanja - tudi z STA - nismo več sigurni, če to ve. Zato je debata o prihodnosti Evrope ob slovenski asistenci lahko zelo kočljiva.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
