Deček z Olimpa

Zoran Mijatović
05.07.2021 16:45
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
EPA

Na Eurobasketu 2017 je bil eden od najperspektivnejših košarkarjev na svetu. Danes je med najboljšimi na svetu. Luka Dončić, zlati deček slovenske košarke, ki v reprezentančnem dresu ne zna izgubljati, je Slovenijo vrnil na košarkarski zemljevid sveta. Natančneje, na košarkarski Olimp. Saj nas osrečuje, ko v Dallasu podira rekorde. A nekaj povsem drugega so reprezentančni mejniki.

V lovu nanje je Dončić prenesel svoje nore statistične cifre še na to stran Atlantika. Trojni dvojčki, več kot 30 točk na tekmo in podobni presežki pač niso nekaj vsakdanjega v evropski košarki. A tudi Dončić ni vsakdanji košarkar. V kotlu nacije, ki od osamosvojitve sploh še ni ostala brez olimpijskih iger, vmes pa je vzela tri bronaste medalje in svetu ponudila nekaj največjih imen evropske košarke (in še vedno ohranja evroligaša), je tako dominiral v igri, kot to načeloma lahko vidimo le na tekmah mlajših starostnih kategorij. Lahko bi Litovci igrali še cel teden, pa ne bi mogli obrniti izida.

Biti prvi podajalec, drugi strelec in tretji skakalec (ter šesti kradljivec žog) na turnirju pa nič ne pomeni, če hkrati soigralcev ne narediš še boljših. To je uspevalo Goranu Dragiću leta 2017 in to uspeva njegovemu nasledniku. Kako drugače si razlagati, da je bilo kar pet Slovencev med osmimi najnatančnejšimi na turnirju, vsi pa imajo odstotek uspešnosti meta več kot polovičen? Ne nazadnje so Tobey, Blažič in Čančar na odločilni tekmi zadeli kar deset metov za tri točke od štirinajstih.

Prav predanost 22-letnika, ki bi lahko zdaj v tropskih krajih mirno čakal na podpis 200-milijonske pogodbe, cenijo tudi njegovi soigralci. Čeprav je imela Slovenija v preteklosti več imen, ki so krojila vrh evropske in svetovne košarke - v določenem trenutku kar šest NBA-jevcev -, pa so prav notranja trenja in nerešeno vprašanje vodje na igrišču prikrajšali izbrano vrsto za odmeven uspeh. Tokrat je Dončić, kot pred štirimi leti Dragić, avtoriteta, ki se ji podrejajo vsi.

Že vloga enega samega košarkarja, kot je Dončić, še bolj razgali nesmiselnost, celo neregularnost kvalifikacij za velika tekmovanja v košarkarsko sprti Evropi, kjer je najboljšim onemogočeno igranje za lastno državo. Moštvo, ki pred dvema letoma ni moglo med 32 najboljših na SP, je zdaj med najboljšimi dvanajstimi oziroma na OI, ki so bolj prestižno tekmovanje.

Posledice uspeha na tovrstnih tekmovanjih pa čutijo vsi, ki delujejo v košarki - od trenerjev v košarkarskih šolah, kjer se povečuje vpis, do samih košarkarjev. Spomnimo; po SP 2014 si je Zoran Dragić prislužil vpoklic v NBA, po Eurobasketu 2017 pa so si Prepelič, Blažič in Murić zagotovili pogodbe z najboljšimi evropskimi klubi: Realom, Barcelono in Efesom. Nova pravljica prihaja v ravno pravem trenutku, ko je koronavirus poskrbel za osip otrok v krožkih in prazne tribune v dvoranah. Naj na košarkarskih igriščih spet zadoni odbijanje kakšne žoge več.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta