Bi se odločili za neki poklic, če bi vedeli, da vas po koncu izobraževanja čaka služba? Nekaj poklicev, kjer na trgu ni dovolj kadra glede na to, kaj iščejo delodajalci, imamo. To so deficitarni poklici, država pa zanje podeljuje štipendije v skupni višini tri milijone in šeststo tisoč evrov.
Ne obvezuje kot kadrovska štipendija
"Vedel sem, da je poklic zelo iskan in da bom imel veliko priložnosti za službo, prav tako pa me delo s kovinami in procesi v strojništvu veseli," o svoji odločitvi za izobraževanje pravi dijak prvega letnika programa oblikovalec kovin – orodjar na Tehniškem šolskem centru Maribor Marko Kraner. Izobražuje se za deficitarni poklic, in tudi to, da je lahko pridobil štipendijo, mu je pomagalo pri odločitvi. "Že prej sem bil odločen za ta poklic, štipendija je le pripomogla k temu. Za to štipendijo sem se odločil, ker jo podeljuje država. Če bi se odločil za kadrovsko, bi bil po koncu šolanja vezan na delodajalca, sedaj pa bom lahko šel delat kamorkoli. Lažje bom lahko izbral tudi nadaljevanje šolanja na programu plus dva, s kadrovsko štipendijo tega ne bi mogel," pojasni sogovornik.
Za katere poklice dobiš štipendijo?
Kamnosek, mehatronik operater, izdelovalec kovinskih konstrukcij, inštalater strojnih inštalacij, oblikovalec kovin orodjar, elektrikar, avtokaroserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, zidar, tesar, klepar-krovec, izvajalec suhomontažne gradnje, slikopleskar-črkopleskar, pečar-polagalec keramičnih oblog, gozdar, dimnikar in steklar so iskani poklici, za katere lahko dobite 100 evrov štipendije. Razpis je bil objavljen konec januarja, vloga bo dostopna v juniju in jo je za prihodnje šolsko leto treba oddati med 15. junijem in 20. septembrom. Prejemanje štipendije za deficitarne poklice ne vpliva na višino otroškega dodatka, tudi ne na višino plačila dohodnine, dijak pa lahko hkrati prejema državno štipendijo.
Za 100 evrov izvedel šele po vpisu
"Štipendija za deficitarne poklice ni motivacija za izbiro izobraževalnega programa, gotovo pa pomaga pri odločitvi zanj. Najprej je pomemben interes, štipendija pa odločitev olajša, je dodatni impulz, da se bodoči dijaki v končni fazi odločijo za program," razmišlja Boštjan Ozimek z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, kjer med drugim izobražujejo za deficitarne poklice slaščičar, pek in mesar. Interes zanje je velik, največji za bodoče slaščičarje, v vseh treh programih šolajo okoli 250 dijakov.
Dijak prvega letnika v programu pek na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana Blaž Zaman pravi, da štipendija res ni imela veliko pomena pri odločitvi za šolanje. "Zanjo sem pravzaprav izvedel šele po tem, ko sem se vpisal." Tudi zdaj 100 evrom ne pripisuje velikega pomena: "Denar v mojem življenju ni najpomembnejši, šolam se predvsem zato, ker me to veseli."
Prvo leto niso podelili vseh
"Da razlog za izbiro šolanja ni štipendija, je mogoče sklepati iz tega, da prvo leto država ni podelila vseh razpisanih štipendij. Dijaki, večinoma prihajajo fantje, ki jih zanima ta poklic ali pa imajo doma mizarstvo že starši, se za poklic odločijo zaradi interesa. Vedo tudi, da je povpraševanje po mizarjih veliko, vsak teden dobimo povpraševanje za kakšnega mizarja, tako da štipendije gotovo niso glavni razlog," razmišlja tudi ravnateljica Srednje lesarske šole Ljubljana Majda Kanop. Opaža, da dijaki raje posežejo po štipendijah za deficitarne poklice kot po kadrovskih štipendijah zato, ker jih prva ne obvezuje in ne zaveže pri določenem delodajalcu. Kot pojasni ravnateljica, bodoče dijake o možnostih štipendiranja obveščajo že ob informativnih dnevih, odločitev za poklic in štipendijo pa je v njihovih rokah.
