Ko je švedski pisatelj Fredrik Backman leta 2014 izdal svoj četrti roman Tu je bila Britt-Marie, je bil pri 33 letih že pravi literarni zvezdnik. Vse njegove knjige do tedaj so bile velike prodajne uspešnice, pa naj gre za izvirne švedske izdaje kot za angleške prevode, ki so bili v ZDA nepogrešljivi na raznih seznamih bestsellerjev. Ko so ga v nekem intervjuju vprašali, kaj njegove like dela tako zanimive za najširše občinstvo, je povedal: "Preprosto menim, da ljudje večinoma niso niti popolni svetniki niti popolni cepci. Večina se nas umešča nekje vmes." Ta odgovor zelo dobro opisuje tudi filmsko adaptacijo knjige Tu je bila Britt-Marie (Britt-Marie var här), ki jo te dni gledamo v slovenskih kinih.
Pripoved spremlja 63-letno gospodinjo, ki že skorajda kot kakšen robot po ukrojenem urniku pospravlja in kuha za svojega moža. Ko nepričakovan dogodek vse skupaj postavi na glavo in štiri desetletja dolga zakonska zveza nenadoma razpade, Britt-Marie začne iskati novo življenje in ga tudi najde. Dama brez poklicnih izkušenj čez noč postane nogometna trenerka.
Tu je bila Britt-Marie s tem izhodiščem izriše povsem konvencionalno zgodbo o iskanju novega življenjskega smisla v zrelem obdobju. Pravzaprav ima film marsikaj skupnega s kopico ameriških filmov, ki starejše protagoniste postavijo v podobne okoliščine, pa naj gre za žanrsko tako raznolike naslove, kot so Najini mostovi (1995), Gospod Schmidt (2002), Preden se stegneva (2007) ali celo Rambo: Do zadnje kaplje krvi (2019). Ker gre tukaj za evropski film o starostnikih, bi morda pričakovali več kot zgolj poseganje po žanrih drame in komedije, a v filmu ne najdemo ničesar tako daljnosežnega in fatalnega, kot sta denimo o tem življenjskem obdobju povedala Michael Haneke z Ljubeznijo (2012) ali Paolo Sorrentino z Mladostjo (2015). Tu je bila Britt-Marie se vseskozi drži okvirov svojega žanra, pa čeprav to počne na bistveno bolj umirjen, manj spektakularen način, kot to po navadi počnejo primerljivi filmi z druge strani Atlantika.
Prehod iz konservativnega družinskega okolja v deprivilegirano multikulturno sosesko izriše profil sodobne švedske družbe
Obiščite spletno stran brez oglasov.
