(FOTO) Nevsiljiva japonska avtomobilska energičnost

Že prvi vtis pove veliko: volan je nemoteče natančen in neposreden (morda tudi s premočnim servoojačevalnikom, a to je pač stvar okusa), sedeža imata prijetno, nemotečo (nešportno) bočno oporo, položaj za volanom je zelo dober in ročica ročnega menjalnika ima odlično povedne gibe. Ugaja.

Kokpit je tipičen Suzukijev zadnjih let: še vedno z (lepimi, preglednimi) analognimi merilniki, s pretežno črno notranjostjo, z nekaj več trde plastike, kot smo danes vajeni (moti pa prav nič), in z videzom, ki skuša biti v všečni sredini med dolgočasjem in razgrajaštvom.

Ko gre za podajanje informacij, je nekaj manjših pripomb. Sonce zna (k sreči ne pogosto) zaslepiti pogled na merilnike in na osrednji zaslon. Slednji tudi nima gumbov, krmiljenje ponuja zgolj z dotikom (izjema so seveda gumbi na volanskem obroču), ki tu in tam ne ''prime'', četudi se je sistem na dotik odzval s spremembo slike. Navigacijski sistem zasluži zgolj lepotno opazko – vnos cilja je mogoč le po starem, torej korakoma od države in mesta do ulice in hišne številke. Paket notranjosti v celem zadosti večino, oprema elegance ne pušča več dosti neizpolnjenih želja. Dvostopenjsko ogrevana prednja sedeža sta v kombinaciji usnja in umetnega usnja, voznik nadzoruje bližnjo okolico preko štirih kamer, osrednji zaslon je 9-palčen (za dva palca večji kot pri drugih paketih), ni pa odveč opozoriti, da ima zadnja klop (deljiva v razmerju 60:40) dve stopnji naklona naslonjala, kar znajo ceniti le tisti, ki tam sedijo nekaj dlje.

Toda Suzuki uspešno pobira kupce tam, kjer glavni igralci tako ali drugače pešajo s ponudbo. Pri suzukijih je namreč 4-kolesen pogon skoraj pravilo, kar je zagotovo posledica doplačila, ki ga je pri takšnem S-crossu zgolj 1900 evrov. In pri nas je kar nekaj klancev, celo v naseljih, ki pozimi niso po definiciji spluženi ali pa so celo iz slabo utrjenega makadama. Allgrip, kot rečejo 4-kolesnemu pogonu pri Suzukiju, je takšnim razmeram zlahka kos in Suzukiju ravno zato brez dvoma prinaša kupce.

Izhajajoč iz zapisanega sledi energičnost, povezana s celotnim pogonom od motorja preko menjalnika do 4-kolesnega pogona. Turbobencinski motor je v prostem teku izjemno miren in tih, pri nižjih vrtljajih pohlevno ustrežljiv, pri srednjih vrtljajih pa prijetno zmogljiv in odločen pri pritisku na plin. Ročni menjalnik s prestavnimi razmerji zadovolji tako lagodne kot dinamične voznike, allgrip pa zmore motorni navor spremeniti tudi v živahno, športno vožnjo na spolzkem. Tu je treba dodati še tri nastavitve pogona, samodejno, sneg in športno, zadnja se izkažeta kot zelo učinkovita. Kot poslastica za tiste, ki so vešči, sta še zapora sredinskega diferenciala in povsem izklopljiv stabilizacijski ESC. Izjemen paket.

Pri tem njegova energičnost ni vsiljiva, marsikateri voznik je morda niti opazil ne bo, ker mu pač več pomenijo druge odlike takšnega s-crossa, denimo prostornost in oprema, pa tudi poraba goriva, ki je pri lagodni vožnji lahko tudi 6 litrov in s tem doseg okoli 700 kilometrov.