Genij ali šarlatan?

Genij ali šarlatan se je ugibalo pred leti. Tedaj še ni bilo jasno, ali se bo njegova ideja o električnih avtomobilih in vsem drugem, s čimer se je ukvarjal, prijela. In se je. Tako dobro in temeljito, da je prerasla v početje, ki ga je inavguriralo v vrh najbogatejših, hkrati pa kljub izjemnim dosežkom ni povsem odpihnilo domnev, da prepogosto hodi po robu. Seveda, ugibanje je bilo namenjeno Elonu Musku.

Čeprav je pahljača njegovega početja izjemno široka in raznolika – avtomobili, vesolje, gradnja in še marsikaj –, ga velika večina zanesljivo najbolj pozna po avtomobilih in zaradi njih. Njegova Tesla je po izjemno hudih porodnih težavah nesporno postala številka ena v svetu električnih avtomobilov. Ko se je zdelo, da bo klonila, se je pobrala, ko je bilo očitno, da je problemov preveč, da bi se rešila, se je izvlekla. Svet električnih avtomobilov je v mrzličnem galopu, toda Tesla je po prepričanju številnih še vedno spredaj – drugi capljajo za njo v tehnološkem in tudi tržnem pogledu, kar se zdi še večje presenečenje kot njen tehnološki primat. Če se je zdelo, da je Elon Musk zraven zgolj po nekakšnem srečnem naključju, tako značilnem in običajnem za velike stvari, je že precej časa jasno, da je motor, gonilo, ideja. Ampak kljub tej veličastnosti ga pogosto zanese – tako močno, da škoduje sebi, še pogosteje drugim.

Tokratni tvit o tem, da ga zanima britanski nogometni Manchester United, klub, ki je že nekaj časa zgolj bleda senca nekdanje veličine, se je kmalu in verjetno brez resnih posledic izgubil v močvirju omrežnih neresnic, laži, pretiravanj. Se je šalil, je pojasnil. Ali je s tem prizadel občutljive navijaške duše te angleške nogometne ikone – ker bi jim bilo všeč ali sploh ne –, je mogoče zgolj ugibati. Ob nekaterih drugih priložnostih pa je bila škoda zelo konkretna, oprijemljiva, zgolj približno ocenljiva, za nekatere precej usodna.

Lani je Tesla vložila 1,5 milijarde dolarjev v nakup bitcoinov, najbolj prepoznavne in verjetno tudi najbolj razširjene kriptovalute. S tem je pognala njihovo vrednost v nebo in za seboj potegnila množico investitorjev – od tistih najmanjših, ki so si sposodili denar pri mamah in očetih, v bankah in še kje, do večjih in zelo velikih, ki so v tem videli – tako kot vsi –, priložnost za izjemen zaslužek. Logika ni mogla biti bolj preprosta: če sta se za to odločila Tesla in Elon Musk, ljubljenec Wall Streeta, že ne more biti napačno. Ni še pozabljen konec te finančne operacije: zelo hitro je Tesla prodala pomemben delež premoženja v bitcoinih, s tem nekajkrat znižala vrednost te valute (pa tudi vrednost svojih delnic), za povrh pa je Musk zanikal možnost nakupa tesel v tej kriptovaluti. Še sedaj ni jasno, in tudi nikoli ne bo, koliko »investitorjev« je bankrotiralo; ocena škode je bila seveda zgolj ocena, veliko se je govorilo o vsaj 500 ali 600 milijardah dolarjev!

Genij ali šarlatan? Sredine ni – za številne prvo, za tiste, ki so se opekli, vedno in zgolj drugo.