Od spodbudnih ocen domačih in mednarodnih organizacij o okrevanju gospodarstva večina običajnih ljudi nima veliko. Na položnicah dobivajo za plačilo vedno višje zneske, vse višje račune za osnovne potrebščine plačujejo v trgovini. Inflacijo v svojih denarnicah že krepko čutijo. Medtem ko se ekonomisti in institucije ne morejo zediniti, ali je ta zgolj začasna ali bo trajala dalj časa, je običajnemu človeku jasno, da ne glede na to, katera skupina ima prav, na vrnitev cen na predkrizno raven ne morejo računati.
Prav tako je jasno, da plače in pokojnine tudi s kriznimi dodatki rasti življenjskih stroškov ne sledijo, čeprav delodajalci tarnajo, da ne morejo dobiti ljudi, zavod za zaposlovanje pa objavlja podatke o rekordnih stopnjah zaposlenosti. Statistika je eno, realnost je drugo. Mnogo ljudi ne ve, ali bodo prihodnje leto ob tem času še imeli delo oziroma zaposlitev. To velja zlasti za zaposlene v majhnih podjetjih, za samozaposlene, ki se soočajo z velikim upadom prometa. V velikih podjetjih je negotovost prav tako precejšnja.
Države in podjetja zadnji dve leti rešuje poceni denar, ki ga dajejo na trg centralne banke. Velika Britanija je prva članica sedmih najbolj razvitih držav (G7), ki je po začetku pandemije dvignila obrestno mero. Ameriška centralna banka (FED) je dala vedeti, da namerava to storiti v letu 2022. Evropska centralna banka (ECB) je najbolj previdna in tako tudi najbolj negotova, kaj storiti. Tako je predvsem zato, ker so interesi držav članic različni. Američani in Britanci tega problema nimajo.
Po zadnjem zasedanju sveta guvernerjev je ECB napovedala zmanjšanje nakupov vrednostnih papirjev, ki ga namerava marca 2022 zaključiti, a le, če zaradi pandemije ne bo novih šokov. Države z evrom, med katerimi je tudi Slovenija, so se v zadnjih dveh letih visoko zadolžile. Njihov dolg glede na bruto domači proizvod (BDP) po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat znaša nekaj manj kot 100 odstotkov. To je daleč od 60 odstotkov, ki je po izračunih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) meja, ko je dolžnik sposojeno še sposoben vrniti. Za zmanjšanje zadolženosti sta na voljo dve možnosti, ki sta za večino slabi. To sta inflacija in odpis dolga.
Razprave, katero bi bilo najbolje uporabiti, potekajo že nekaj časa. S pandemijo je mogoče odločitev še kratek čas prelagati. Ko bo sprejeta, bo račun v vsakem primeru dobil izstavljen državljan kot davkoplačevalec, uporabnik javnih storitev, varčevalec. Slovenija je od leta 2007 del območja z evrom. Članstvo v taki skupnosti ima tako prednosti kot slabosti. V času kriz majhne članice, med katerimi je tudi Slovenija, dobijo več slabosti kot koristi, ker o rešitvah odločajo velike v skladu s svojimi interesi. Med članicami območja z evrom je to med krizo leta 2008 in po njej najbolj čutila Grčija.
Navadni Grki so plačali in še vedno plačujejo visoko ceno, Nemci in Francozi, katerih banke so reševali pod klobukom EU, danes sicer živijo slabše, kot so živeli pred letom 2008, a so jo odnesli neprimerno bolje kot Grki. To je mogoče reči tudi za Slovence. Vprašanje je, ali bo tako tudi po tokratni krizi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
