(INTERVJU) Nikola Sekulović: Naslednje leto se bo požar še razširil

Ko se je zaradi virusa zaustavilo življenje, ste glasbeniki, ki računate na velik obisk koncertov, veliko izgubili. Ves čas se slišijo protesti, opozorila, seveda tudi obupano govorjenje. Kakšno je stanje po sedmih, skoraj osmih mesecih, kar imate zvezane roke?.

"Tako dolgotrajnega izrednega stanja - podobno kot v nekaterih drugih industrijah - nihče ni pričakoval. Dolga leta so bili živi nastopi glavni, za nekatere celo edini vir prihodkov, sedaj pa imamo množico ljudi, ki so brez dela ostali čez noč. Na glasbenem področju tako vlada ne le zatišje, temveč tudi velika doza obupa. Pričakujemo, da se bo ta zmanjšala z uvrstitvijo s.p.-jev, samozaposlenih v kulturi in d.o.o.-jev pod zaščitne ukrepe protikoronskega paketa številka pet, s katerimi bodo naši poklici izenačeni z drugimi deli gospodarstva. Še vedno pa imamo visoko stopnjo negotovosti glede možnosti vsaj minimalnega dela v prihodnje, saj pogoji pogosto niso ustrezno obrazloženi, delujejo nesorazmerni, ponekod pa so v primerjavi z drugimi dejavnostmi celo diskriminatorni, saj očitno ne veljajo za vse enako."

Kaj je največji problem?

"Kdorkoli resno jemlje svoj poklic, želi predvsem delati. Zato je treba jasno opredeliti, ali gre za dejavnost, ki je pomembna za družbo, in ali pogoji za delo sploh obstajajo. Če je delo zaradi pandemije onemogočeno in če država oceni, da je neka dejavnost pomembna, je treba zagotoviti pomoč za premostitev tega obdobja. Velik del glasbene industrije se je letos prvič poenotil in jasno izpostavil, da umetnost in zabavna industrija zagotavljata ne le 'hrano za dušo in telo', temveč tudi delovna mesta. Tako za glasbenike kot tudi za druge poklice. Gre torej za ljudi, ki delajo, plačujejo davke in prispevke, iz katerih se potem lahko zgradi kak kilometer avtoceste, vzdržujeta šolstvo in zdravstvo, del denarja pa se najbrž nameni tudi za plače odločevalcev, od katerih je trenutno odvisna naša usoda. Ukrepi znotraj PKP5 nakazujejo, da smo sedaj končno umeščeni v okvir celotnega gospodarstva."

Gibljemo se torej, to so vaši podatki, okrog 400 do 500 milijonov, kar je en odstotek slovenskega BDP. Dovolj, da glasbeniki naj ne bi bili pojmovani kot ljudje, ki igrajo le za lastno veselje.

"Nič nenavadnega, da nimamo nobene resne analize tega sektorja, saj je glasba na razpršen način vpeta v številne druge dejavnosti, poleg tega je od nekdaj zaznamovana s stereotipi, ki otežijo razumevanje finančnih oziroma gospodarskih učinkov. Če nepopolne podatke iz javnih evidenc združimo s tistimi, ki jih lahko peš izračunamo sami, ter prištejemo ugibanja o številkah, ki niso zajete v nobenih statistikah, je moja ocena, da je glasbeni trg vreden skoraj pol milijarde evrov. Ekonomisti se mi sprva posmehujejo, ko pa predočim podrobnejše številke, jim nasmešek zgine z obraza. Moja analiza je seveda amaterska, pričakujem pa, da bo na višjem nivoju opravljena tudi takšna, ki bo to tezo bodisi potrdila bodisi ovrgla."

Od česa živite? Sazas, recimo, daje denar po nekih svojih kriterijih, cedeji se redko kupujejo ...

"Glasbena skupnost sloni na avtorjih, brez katerih skladbe ne obstajajo, in izvajalcih, brez katerih glasba težko pride do ljudi. Mnogi drugi členi pa sploh omogočajo kroženje glasbe in nadomestil zanjo. Tako brez številnih poklicev, od tehničnega osebja in gostincev do uslužbencev Fursa in kolektivnih organizacij sistem ne bi mogel delovati. Poleg honorarjev in drugega prometa na koncertih obstajajo še številni posredni prihodki, ki izhajajo iz nadaljnjega izkoriščanja glasbe. Gostinski lokali na primer z glasbo v ozadju ustvarijo prijetno okolje, v katerem se boste zadržali dalj časa, spili kakšno kavo ali pojedli kakšno sladico več. Na podoben način je glasba vgrajena v delovanje trgovin, bank, zobozdravnikov, frizerjev, oglaševalcev, političnih zborovanj, telekomunikacij, proizvajalcev računalnikov, telefonov in tako naprej. Glasba tako podpira delovna mesta, plače in dobičke tudi v povsem drugih vejah gospodarstva, zato je normalno pričakovati, da ti določen delež svojih koristi povrnejo tudi glasbenikom. Običajno preko kolektivnih organizacij. Kritično pri celotni sliki je to, da je trenutno prav najbolj množična uporaba glasbe na spletu še vedno neurejena. Verjamem, da kolektivne organizacije Sazas in IPF po najboljših močeh in v okviru svojih pooblastil pomagajo pri saniranju nastalih izrednih razmer, tako s predčasnimi delitvami kot s svojimi socialnimi skladi. Majhen del k temu pripomore tudi novonastala kolektivka Kopriva, ki je letos v glasbeni sektor že prispevala nekaj več kot 600 tisoč evrov."

So zdaj komplicirani odnosi na glasbeni sceni pri nas še bolj komplicirani?

"Sedaj gasimo ogenj v strehi, torej dejansko blokado nastopanja na prireditvah. Ne smemo se pa slepiti, naslednje leto se bo požar še razširil. Če ne bomo poenoteni, bo požgal tudi notranjost hiše. Poleg težav pri ponovnem zagonu koncertnega dogajanja namreč pričakujemo upad prej omenjenih posrednih prihodkov, tudi tistih s področja intelektualne lastnine. Porast uporabe glasbe na spletu in nagovarjanje k spletnim koncertom sta izjemno slaba in zavajajoča tolažba, saj slovenski glasbenik kljub milijardam gigantov YouTube, Facebook, Amazon ali Spotify od tega nima praktično nič. Bojim se, da podoben odnos gojijo tudi nekateri domači velikani. Slovenija je na primer ob obisku ameriškega državnega sekretarja Pompea z ZDA podpisala izjavo o varnosti omrežij 5G, ki spoštovanje intelektualne lastnine uvršča med ključne pogoje. Zanimivo, na področju privatnega reproduciranja v Sloveniji kitajski Huawei ni tisti, ki tega pogoja ne bi izpolnjeval, prav nasprotno: v krog tistih, ki veljavnega sporazuma ne spoštujejo, sodijo prav nekateri uvozniki ameriških proizvodov Apple​, pri čemer prednjačita naša Telekom in A1.

Mnogim glasbenikom je v zadnjih mesecih zmanjkalo za položnice, zato bodo nekateri potrkali na vrata zavoda za zaposlovanje, drugi pa bodo glasbo zamenjali za kakšno bolj varno dejavnost. Ko bo ogenj pogašen, se bomo spraševali, koliko delovne sile je sploh še ostalo, koliko profesionalcev je pobegnilo v tujino in koliko bistveno dražje tuje delovne sile bomo morali uvoziti. Samo v povezavi z živimi nastopi govorimo o verigi povezanih poklicev: tonski mojstri, lastniki ozvočenj, lučkarji, vozniki, organizatorji, lastniki dvoran, prodajalci vstopnic, varnostniki, medicinske službe, gradbeniki, čistilke, razni trgovci in uvozniki, da ne govorim o tistih, ki na nastopih ponujajo pivo in čevapčiče. Tukaj so tudi ljudje, ki se ukvarjajo z glasbeno in video produkcijo, lastniki studiev, fotografi, delavci na radiu, televiziji in pri filmu, oglaševalci ter gostinski lokali in trgovski sistemi. Glasbeni šolski sistem vsako leto oskrbuje 20 tisoč učencev, zato ne pozabimo na upad plačilne zmogljivosti staršev in posledično vpliv na plače šolnikov in šolskega osebja, stroške infrastrukture, založništvo in trgovce z glasbili. V času zaprtja trgovin smo se mnogi navadili spletnega nakupovanja v tujini, s čimer smo ranili prav slovenske proizvajalce in trgovce, torej tiste, ki z davki in prispevki vzdržujejo tako pokojninski sistem kot nakup cepiva proti novemu koronavirusu. Saj od Amazona ali Alibabe verjetno ne pričakujemo, da bosta v slovensko blagajno sama od sebe prispevala na primer za odpravo posledic naslednjih poplav, suše ali naravnih katastrof v Sloveniji?"

Rokerji torej pri nas nimate šans? Kako je covid predrugačil evropski glasbeni trg?

"Slovenske tabore je v normalnih časih težko poenotiti. Narodnjaki, zabavnjaki, resnjaki. Avtorji in izvajalci. Kolektivke. Glasbeniki in založbe, organizatorji, menedžerji. Samozaposleni in zaposleni v javnih institucijah. Pop in alternativci. Stari in mladi. Profesionalci in amaterji. Šolani in samouki. Še bi lahko našteval. Prav covid situacija ponuja možnost poenotenja glede osnovnega - glede preučitve možnosti preživetja v bodoče, kar bo možno le na podlagi trezne in realne analize sektorja, ki bo pokazala, koliko smo ali nismo pomembni ne samo za gospodarstvo, temveč za družbo v celoti.

Pomembno vlogo pri tem ima tudi država, različne pristope pa lahko razberemo iz tujine. Iz preteklosti je jasno, da znameniti The Beatles priznanja angleške kraljice niso dobili samo zaradi nacionalnega ponosa, temveč predvsem zaradi vpliva glasbe na širše družbeno dogajanje in očitne koristi, ki so jo prinesli v nacionalno ekonomijo. Podobno velja za Švedsko, kjer je popolnoma jasno, da glasba poganja velik del drugih industrij, zato je sedaj tudi deležna posebnih podpor. Francija ima svojo politiko, Nemčija svojo, različne evropske države se na krizo v sektorju torej ne odzivajo na pamet, temveč na podlagi ocen učinkov glasbene industrije.

V širši EU-sliki kreativne industrije zaposlujejo šest odstotkov delovne sile, ki proizvede deset odstotkov ekonomije evropske skupnosti. Visok odstotek zaposlenih s še višjo stopnjo prispevka v skupno blagajno kaže, da morajo države, ki se želijo v 21. stoletju tepsti na globaliziranem trgu, jasno določiti svoje razvojne lokomotive. Za razumevanje otipljivih produktov poljedelstva, živinoreje, proizvodnje in predelave, trgovine in storitvenih dejavnosti se nam ni treba bati, vprašanje pa je, ali zares razumemo tudi neotipljive procese in proizvode znanosti, izobraževanja, raziskovanja in kulture."

Kako bi bilo prav urejati razmerja med različnimi zvrstmi, muzikami in tako dalje?

"Avdiovizualni sektor je pred kratkim pripravil analizo svojega področja in ta je izkazala presenetljivo skupno številko 260 milijonov evrov. Glede na to, da je glasba bistveno bolj množična in razpršena dejavnost, presojam, da ta še bolj globoko seže v pore gospodarstva. V tem duhu številka 450 milijonov evrov ne zveni iz trte izvita in je tehten razlog za poenotenje glasbene scene. Vesel bom, če bo tudi država pripravljena investirati nekaj deset tisoč evrov v potrditev ali ovrženje te teze."

Skupna akcija je še možna?

"Je, če različne interese postavimo na skupni imenovalec. S ponovno vzpostavitvijo pogojev dela in z zaščitnimi ukrepi bodo poleg glasbenega sektorja profitirali tudi država in državljani. Če en veliki koncert v Stožicah v državno blagajno na podlagi davkov in prispevkov navrže približno 100 tisoč evrov, je smotrno, da država s plačevanjem prispevkov in UTD organizatorja takega finančnega dogodka ohrani pri življenju. V zameno za 6600 evrov stroška polletne zaščite si torej lahko obeta novih 100 tisoč evrov ob naslednjem takem dogodku. Podobno velja za celotno dejavnost, ki jo pa vendarle večinoma sestavlja ogromno število manjših dogodkov. Brez skupka teh tudi velikih številk ne bo. Za dobrega gospodarja je nujno, da opravi raziskavo."

Koliko koncertov manj je letos?

"Ocenjujem, da bo letos koncertnega dogajanja vsaj 90 odstotkov manj kot lani. Kakšno bo stanje v naslednjem letu, ne upa prognozirati nihče, ne NIJZ in ne ministrstvo za zdravje, kar je razumljivo. Zato dodatno pozdravljam iniciativo ministrstva za gospodarstvo pri ponovni vključitvi naše industrije v zaščitne pakete. Aktivnosti ministrstva za kulturo, ki področje obravnava na svojstven način, pa tukaj ne bi komentiral."

Stanje v vseh sferah kulture se drastično poslabšuje že leta. Kljub vrhunskim uspehom se vrstijo različni napadi na umetnost - od nerazumevanja njenega pomena do odvzemanja denarja. Kako je nenehno varčevanje zarezalo v slovensko kulturo, umetnost? Duhovno oropani smo?

"Gre za dejavnosti, ki jih je od zunaj težko razumeti in ovrednotiti. Živimo in delamo v okolju, ki je vajeno stvari, ki jih lahko primemo v roke. Zato tudi ni mogoče kriviti tistih, ki v neotipljivih dejavnostih ne prepoznajo vrednosti. Vsak je za nekaj. Moj prijatelj kot za šalo na primer naseka nekaj kubikov drv, izjemno pa trpi ob izpolnjevanju obrazca za kredit. Za pomoč je seveda hvaležen, ne zna pa oceniti, koliko je to olajšanje vredno. Zdi se mu, da je to itak zastonj. Podobno velja za glasbo. Glasbeno ozadje naših življenj se nam zdi samoumevno, če pa v spomin prikličemo zelo lepe ali zelo hude trenutke naših življenj, bomo zelo verjetno ugotovili, kakšno vlogo je v teh trenutkih imela glasba. Cene za to pa še vedno ne bomo znali opredeliti.

Zunaj osebne sfere ne moremo mimo dejstva, da celotna naša civilizacija sloni na sunkih ustvarjalnosti, torej na početju, ki je dolgotrajno, neotipljivo in ima lahko za posledico izum nečesa novega. Za takšne premike so potrebni ljudje, ki se odmikajo od znanega in normalnega. Glasbenik je v primerjavi z izumiteljem najbrž veliko nižje cenjen, vendar ne smemo pozabiti, da se tudi raziskovalni apetit znanstvenika oblikuje že zelo zgodaj. Ta se bo verjetno prej izrazil skozi glasbo, govor ali risbo kakor ob računalniku ali epruveti. Šele možnosti za izpopolnjevanje lahko proizvedejo čudovite rezultate, pogosto celo v povsem drugih dejavnostih. Za kreativne rezultate so torej potrebni radovedni ljudje, glasba pa je ena od prvih zadev, ki jih človek lahko začne raziskovati. Zanjo v začetku niso potrebne nobene resne investicije. Tudi ko se te pojavijo, glasbenik tvega z veseljem, vnaprej pripravljen na poraz. Možnosti za širjenje ustvarjalnega virusa so široko razprte, pri tem pa se skušajte spomniti znanstvenikov, gospodarstvenikov, politikov in podobnih poklicev, ki glasbo z veseljem uvrščajo med bolj pomembne stvari koordinate svojih življenj. Če družba podpre najcenejše med ustvarjalci, na primer slikarje ali glasbenike, s tem odpre možnost, da se iz kreativnega človeka razvije nekdo, ki lahko z ustvarjalnim razmišljanjem pomaga to družbo popeljati na neki drug nivo. Če se pred tem zapremo, bo takšno okolje za kreativca pretesno in bo svoje znanje pač odnesel drugam. Temu smo že bili priča pri begu možganov v preteklih desetletjih. Razvijanje inovativnosti je za majhne nacionalne skupnosti torej najbrž edini način pretepanja z globalnim gospodarstvom. Razvijamo že marsikaj novega, predvsem butičnega, ali bomo nekoč prišli do množičnih izdelkov, kot so nekoč v majhnih okoljih nastali Microsoft in Nokia, Skype ali Talking Tom, je stvar odločitve. Ne samo posameznikov, temveč celotne družbe."