Iranski vrhovni vodja, ajatola Ali Hamenej, je v soboto sporočil, da se bo Iran maščeval za petkov umor svojega vodilnega jedrskega znanstvenika. Zavoljo tega se je povečala nevarnost novega spora Irana z zahodom in Izraelom, in to le nekaj tednov pred koncem mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ajatola Hamenej je hkrati obljubil, da bodo iranski znanstveniki nadaljevali delo Mošena Fakrizadeha, ki ga imajo zahodne države in Izrael za glavnega arhitekta tajnega iranskega programa za razvoj jedrskega orožja.
Fakrizadehov umor, za katerega je Iran takoj okrivil Izrael, utegne zaplesti morebitna prizadevanja novoizvoljenega ameriškega predsednika Joeja Bidna za zmanjšanje napetosti v odnosih s Teheranom, kar mu je že uspelo, ko je bil del administracije Baracka Obame. Po Trumpovi odločitvi je Washington leta 2018 odstopil od mednarodnega jedrskega sporazuma s Teheranom iz leta 2015. Fakrizadeh, o katerem iranska javnosti sicer ni veliko vedela, čeprav je bil po mnenju Izraela eden od glavnih akterjev pri iranskih prizadevanjih za razvoj jedrskega orožja, je v petek blizu Teherana padel v zasedo, ko so neznani napadalci z naboji prerešetali njegov avtomobil. Hudo ranjenega so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer pa je umrl. Iranski predsednik Hasan Rohani je na sobotni tiskovni konferenci izjavil, da se bo Iran odzval "v ustreznem trenutku". "Zle roke globalne arogance in sionističnih plačancev so znova umazane s krvjo iranskega sina," je dejal Rohani, pri čemer je uporabil izraze, ki jih iranski funkcionarji uporabljajo, ko govorijo o Izraelu.
Tzachi Hanegbi, zaupnik izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in član njegovega kabineta za nacionalno varnost, je dejal, da ne ve, kdo stoji za umorom: "Nimam pojma, kdo je to storil. Ne gre za to, da nočem povedati, ker sem sam odgovoren, ampak res nimam pojma." Radio izraelske vojske je poročal, da so v nekaterih izraelskih veleposlaništvih že v pripravljenosti, potem ko je Iran zagrozil z maščevanjem. Netanjahujev urad umora Fakrizadeha ni hotel komentirati. O tem se niso hoteli izreči niti Bela hiša, ameriško obrambno ali zunanje ministrstvo, ne CIA in tudi ne Bidnova prehodna ekipa. Biden bo predsedniški mandat začel 20. januarja.
V okviru jedrskega sporazuma je Iran privolil, da omeji svoj jedrski program v zameno za odpravo sankcij. Ko so ZDA leta 2018 odstopile od sporazuma, so zoper Iran uvedle še strožje sankcije. Iranskemu izvozu nafte so povzročile ogromno škodo in ohromile iransko gospodarstvo. Teheran je medtem začel znova pospešeno uresničevati svoj jedrski program.
Nemčija, ki je ena od podpisnic jedrskega sporazuma, in generalni sekretar ZN Antonio Guterres sta vse strani pozvala, naj se obvladajo. Tudi Turčija je obsodila atentat na vodilnega iranskega jedrskega fizika in ga označila za gnusen umor in teroristično dejanje, ki ogroža mir v regiji. So pa tudi v Ankari ob tem pozvali k zadržanosti. Iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif je vse skupaj pospremil z besedami, da je "sramotno, da se nekateri nočejo zoperstaviti terorizmu in se skrivajo za pozivi k samoobvladovanju". (Reuters)
