Iz Štajerca: Na odru ne dela neumnosti

Tomaž Ajd Tomaž Ajd
27.09.2017 11:44

Amaterski igralec iz Slovenske Bistrice, sicer vzgojitelj v vrtcu Črešnjevec, Dejan Kalan, ki jutri nastopil v novem avotrskem projektu satiričnega gledališča. Tokrat so pripravili monokomedijo, parodijo aktualnega dogajanja Marš v tri...sto narodnih.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dejan Kalan bo na odru znova tudi pel.
Igor Napast

Satirično gledališče Uščip Teater iz Slovenske Bistrice bo znova zbadalo, nastavljalo zrcalo družbi, osebnostim. Po uspešni satirični glasbeni monokomediji Ogledala, ki je doživela 50 uprizoritev, bodo namreč ta konec tedna na oder postavili monokomedijo Marš v tri...sto narodnih. Poseben draž so napevi slovenskih narodnih pesmi v satirični preobleki. Avtor teksta je tudi tokrat Drago Čož. V predstavi nastopa Dejan Kalan, stari znanec bistriških odrov.
"Tekst in predstava zahtevata gledalca, ki ne živi samo ob mehiških telenovelah. Treba je poznati naš vsakdan in družbenopolitično življenje," pravi igralec Kalan. "Oder je sveti 'plac', to mi je govorila že Milada Kalezič. Na odru ne smeš početi neumnosti. Bom videl, kako se bo odzvalo občinstvo," še pravi pred premiero, na katero se v zadnjih dneh pospešeno pripravlja, čeprav je kak dan tudi zaradi službenih obveznosti "utrujen kot žival". Ob začetku novega šolskega leta je namreč v vrtcu, je vzgojitelj v vrtcu Črešnjevec, veliko dela. Redno sicer vadi v prostorih KUD Jebe'la in DPD Svoboda, kjer bo tudi premiera, a tudi drugod. "Vadim tudi na Pohorju, ko hodim po brezpotjih. Ko zakričim, upam, da ne prestrašim kakšnega ptiča ali srne," se pošali.

Priprave šele julija

Z resnimi pripravami za monokomedijo je začel šele konec julija. Prej mu tega številne druge obveznosti niso dopustile. Treniral je tudi gasilce Šmartnega na Pohorju, s katerimi je nato v začetku julija v Beljaku osvojil že četrto zlato olimpijsko medaljo. Tekst je prvič dobil sicer že konec aprila, vendar ga je Čož še spreminjal.
"Zdaj pogrešam 'somečevalca'. Na dobrih akademijah so včasih poučevali mečevanje, saj gre tudi na odru pri dialogu za napad in obrambo. Sedaj iščem dialog s samim sabo, kar je nekoliko težje. Kot pravi Linhart – eden drugemu ognja dajmo. Ta se potem prenese tudi na publiko. Zdaj moram za žerjavico skrbeti sam," razmišlja o zahtevnosti vloge.
Teksta se sicer ne uči, memoriranje pride samo po sebi, še pravi: "Prizor si moraš plastično predstavljat. Ko avtorjeve besede postanejo tvoje, potem je veliko lažje. Zaradi rim in znanih melodij je najlažje s songi, upam, da bo tako tudi na predstavi. Tudi poanta napevov je takšna, da jih z lahkoto izpelješ. Veliko težje je bilo z veznim tekstom."

V studio da, na akademijo ne

In kdaj je začel igrati? "Začel sem verjetno že kar v vrtcu. Po pripovedovanju mame in vzgojiteljic sem se zlahka naučil najdaljših pesmi. Z nastopanjem nisem imel nikoli težav. V osnovni šoli sem igral v različnih igricah, ki smo si jih zamislili s sošolci." Poklic igralca je prvič resneje spoznaval v začetku devetdesetih let v Dramskem studiu Maribor, ki ga je vodil dramaturg Vili Ravnjak. "Pri 27 letih sem bil najstarejši. Moja prva mentorica je bila dramska igralka Milada Kalezić, ki ni samo izjemna učiteljica, ampak tudi človek z veliko začetnico. Iskreno nam je razlagala o zakulisju gledališkega dogajanja in o detajlih na poti igralca. Delali smo tudi s Petrom Boštjančičem in Samom M. Strelcem, ki sta z nami delila bogate izkušnje. Res smo se veliko naučili," pripoveduje o Dramskem studiu, ki je nato deloval le še eno leto.

Dejan Kalan
Aleš Kolar
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta