Ste izgubili zaročni prstan in bi ga radi našli, preden to ugotovi boljša polovica? Rešitev je lahko detektor kovin. Ponj vam ni treba v trgovino, temveč si ga lahko izposodite v Knjižnici reči v ljubljanskem Savskem naselju. Kot pojasni Jošt Derlink iz omenjene neprofitne knjižnice, so na ta način pomagali zaročenemu Ljubljančanu. Pa ne samo njemu. Z njihovim detektorjem kovin se je našel še kak izgubljeni avtomobilski ali stanovanjski ključ. To orodje je le eden od 230 predmetov, ki si jih lahko sposodite v tej izposojevalnici, predhodno pa jih poiščete v spletnem katalogu.
Zato, zakaj bi si izposodili in ne kupili, je več razlogov. Med njimi so prihranek denarja, se pravi zmanjšanje potrošništva, prihranek pri prostoru in manjši ogljični odtis. Da je izposoja določenega predmeta veliko bolj ekonomična od nakupa, govori še podatek iz ameriške raziskave, iz katere izhaja, da je vrtalnik v domačem gospodinjstvu povprečno v uporabi le petnajst minut. Da je savska izposojevalnica primer dobre prakse, kaže dejstvo, da so po Sloveniji zaživele še štiri takšne izposojevalnice: v Mostah, Dravljah, Idriji in Kranju. Vsaka ima svojega ustanovitelja, je pa Derlink mentoriral knjižnično ekipo v Mostah in Dravljah. Nedavno je savska Knjižnica reči v soseski Novo Brdo odprla še prevzemno mesto.
Poleti si najpogosteje izposodimo gasilske mize in aparat za sladoled
Priljubljena videoprojekor in šivalni stroj
Na vprašanje, katero orodje si ljudje najpogosteje izposodijo, sogovornik izpostavi videoprojektor. Ta je priljubljen celo leto. Enako velja še za šivalni stroj in električno orodje, kamor sodijo vrtalnik, krožne žage in kotni brusilnik. "Povpraševanje je odvisno tudi od letnega časa. Poleti gredo za med gasilske mize, oprema za kampiranje in aparat za sladoled, jeseni pa sušilnik sadja. Veliko povpraševanje je bilo tudi po globinskem sesalniku, a na naših policah ga nismo imeli vse do letošnjega božiča, ko nam ga je podarila občanka. Takoj za tem je šel v izposojo," še pravi sogovornik. Med predmeti, ki niso toliko v souporabi ali so bili samo enkrat, sta poročna obleka in posoda za torto. Med predmeti, ki jih zagotovo ne boste našli, je zračna puška. "Preden smo odprli izposojevalnico, smo opravili anketo med okoliškimi prebivalci, kakšen je njihov seznam želja izposojenih predmetov. In na njem se je na naše presenečenje znašla zračna puška. Kot rečeno, taki želji ne bomo ustregli," je jasen Derlink.
Namesto članarine izposojevalnina
Protokol izposoje je enak klasični v knjižnici. Predmete si lahko izposodi vsak, ki plača letno članarino dvajset evrov, upokojenci in študenti deset in brezposelni pet evrov. Namesto tega lahko podari predmet in si nato želenega izposodi. Na ta način je izposojevalnica večino predmetov pridobila. Pot do izposoje vodi tudi preko prostovoljnega dela, recimo dežurstva v izposojevalnici. Če nič od tega uporabniku ne ustreza, lahko za izposojeni predmet plača izposojevalnino. Ta je dva, pet ali deset evrov, odvisno od predmeta. Rok izposoje je večinoma en teden. Določene predmete, na primer šotore, si lahko izposodite za en mesec. V vseh primerih je potrebna spletna rezervacija. "V teh letih je bilo sedem ali osem predmetov ukradenih. Zadeve nismo prijavili policiji. Se pa včasih zgodi, da kdo zamuja z vrnitvijo. V tem primeru ga pokličemo, sicer pa izposojevalcem sistem za vodenje izposoj avtomatično pošilja opomnike in zato ni bojazni, da bi jim ponagajal spomin," pojasni Jošt Derlik in še doda, da je večina strank stara do 45 let. Za naprej pa si želi, da bi bili predmeti čim manj časa na knjižničnih policah in čim več v uporabi.
Ne samo izposoja reči, temveč tudi prostora
Knjižnica reči v Savskem naselju je že stara znanka med okoliškimi prebivalci, saj bo 21. januarja praznovala osem let. Poleg reči si je mogoče izposoditi tudi prostor. Pogoj je, da je prireditev brezplačna. Tako so že gostili plesni in šiviljski tečaj, sestanke hišnih svetov, otroške kreativne delavnice, izmenjevalnico oblačil. Že nekaj ponedeljkov zapovrstjo pa v njenih prostorih prostovoljka brezplačno inštruira slovenski jezik gospoda, ki je preživel možgansko kap.