Junaki našega časa: Borut Pušnik, medicinski brat v Zdravstvenem domu Dravograd

Da bi le odnesli kaj s sabo v poduk in ne kar pozabili
Korošec Borut Pušnik, medicinski brat v Zdravstvenem domu Dravograd, 40-letni oče dveh otrok. "Na začetku je bila vsevprek prisotna brezbrižnost, neupoštevanje ukrepov, in škoda je bila s tem že narejena, tako da zdaj lahko delamo kvečjemu na omilitvah," je prepričan. V zdravstvenem domu (ZD) v Dravogradu 15 let, v času epidemije je na triaži pacientov ob vstopu v ZD. Slednji skrbi za dobrih osem tisoč prebivalcev, poleg splošne ambulante delujejo v njem še ginekološka, otroška in zobna, ki pa so zdaj glede na razsežnosti virusa že zaprte. Ob stopnjevanju širjenja virusa v Sloveniji Pušnik opaža predvsem spremembe v vedenju ljudi in v pristopu. "Sprva so koronavirus jemali neresno, zamahnili so z levo roko, zdaj pa so sčasoma v večini zaznali, da je situacija resna, in se s tem povečuje tudi ozaveščenost ljudi, ki vedno bolj vedo, kako postopati." Tudi sami v ZD so imeli zaščitne maske in razkužila le za sprotno delovanje in gotovo niso bili opremljeni in pripravljeni do tolikšne mere, kot zdaj terja razvoj dogodkov.
Pušnik mora dnevno sprejeti več ljudi, ki zdaj vendarle že bolj upoštevajo večkrat izpostavljeni protokol vstopov. "Precej ljudi pokliče, da se pogovorijo z osebnim zdravnikom, nato ta bodisi prek pregleda osebno ali prek opisa simptomov po telefonu odredi, ali gredo nadalje na vstopno točko za odvzem brisa v Slovenj Gradec. Imeli so nekaj primerov, ki smo jih napotili na test. Vstop k nam zdaj kontroliramo tudi z merjenjem temperature in ugotavljanjem pretoka kisika v krvi, preden ga dovolimo." Zdaj prihaja v ambulanto od 30 do 50 ljudi dnevno, kar je približno petina od tega, kolikor jih sicer sprejmejo na dan, ko jih pride tudi do 250. Pušnik je oče dveh majhnih otrok, starih tri leta in pol leta, partnerica, ki sicer dela na banki, je trenutno na porodniškem dopustu, zato imajo vsaj v tem smislu družinsko življenje nekoliko olajšano, živijo lahko odmaknjeno od drugih, tudi ko so zunaj, so na varni razdalji od mimoidočih. "Osebno me ne skrbi, da bi zboleli, morda tudi zato, ker natančno vem, kako se postopa, pa tudi zato, ker otroci niso rizična skupina. Mislim, da bomo v stiku na neki način, cela Slovenija. Je neizogibno, na premajhnem terenu smo. Gre pa za to - podobno kot pri gripi -, katere klinične znake bo kdo imel, kako močno se bo bolezen pri kom izrazila. Vse ukrepe zdaj vidim predvsem ne zato, da bi preprečili okužbo, temveč da bi jo vsaj obvladovali in da se nekoliko razporedi, saj sicer prostorske zmogljivosti po bolnišnicah in oprema, kot so respiratorji in ostalo, niti ne bi zadostovale."