Uroš Gramc
Vroči poletni dnevi so že dolgo za nami, kolesarski izleti, treningi, raziskovanja pa samo še lep spomin. Realnost je bolj siva in hladna, marsikdo je konjička že pospravil do pomladi, kdo si ga je preselil v dnevno sobo ali kak drug prostor v stanovanju in bo čez zimo kilometre nabiral na vse bolj priljubljenem trenažerju in v virtualnem svetu. A nekateri tudi v hladnem delu leta prisegajo na naravo, sploh na sončne in toplejše dni. In ker zima ni več zima, kot je bila včasih, z debelo snežno odejo tudi v dolinah in na poljih, kolesarstvo pri nas postaja celoletni šport. Se je pa na zimske razmere treba dobro pripraviti.
Gre tudi do ledišča
Včasih so nam govorili, da je temperaturna meja pet stopinj nad ničlo in da hladneje ni dobro zaradi dihal. Zdaj gre menda vse do ledišča. "Imamo različne zaščite za obraz, s katerimi preprečiš vdihovanje mrzlega zraka. Smo v letu 2023, imamo odlične materiale. Pokrit moraš imeti vrat, zavarovane žleze, pomembno je večplastno oblačenje, dobre rokavice, kapa pod čelado. Ne se bati, če najprej malo zebe, po desetih, petnajstih minutah se ogreješ. Večje težave nastopijo, če se preveč oznojiš, sploh če se potem še ustaviš in ohladiš. Takrat se ne ogreješ več, to je veliko tveganje za bolezni," je dejal Sašo Čosić, organizator kolesarskih potovanj in navdušen rekreativni kolesar, ki ga boste tudi pozimi srečali na cesti. Oziroma na makadamu, kamor zelo rad zaide.
Ključna je izolacija podplata
Ob zelo širokem izboru na tržišču mora vsak sam ugotoviti, kakšna kombinacija mu najbolj ustreza v kakšnem vremenu. "Zimske hlače in zimske hlače so lahko zelo različne," opozarja Čosić. Splošen nasvet je, da se dele telesa, izpostavljene vetru in mrazu, zaščiti s temu primernimi materiali, drugod se ponudi prostor, da telo diha. Sogovorniku se zdi najpomembnejše, kako poskrbimo za noge, za stopala. Samo galoše, ki jih navlečemo čez čevelj, so lahko premalo. "Tisti, ki so bolj pri denarju, kupijo zimsko obuvalo, drugi se morajo sami znajti. Ključna je izolacija podplata. Številni poletni čevlji imajo namreč luknjice za zračenje, odtekanje vode, ki jih je pozimi smotrno prekriti. Najbolj preprosto je kar z aluminijasto folijo," svetuje sogovornik.
Raje mimo polj kot skozi gozd
Ob primerni obleki in obutvi smo pripravljeni za na pot. Ta za začetek naj ne bo predolga, uro in pol do dve, in ne preveč intenzivna. Daljši vzponi so zaradi daljših spustov odsvetovani. "Imamo srečo, da živimo blizu Dravskega polja. Poskušajmo najti osončene ceste, izogibajmo se gozdu, kjer so precej nižje temperature in nevarnost poledice," svetuje Čosić. Kot eno krajših poti iz Maribora priporoča traso proti Staršam in Zlatoličju ter nazaj čez Prepolje (40 km), daljšo proti Račam in Ptujski Gori ter čez Ptuj v Maribor (70 km). Sam gre tudi proti severu, do Šentilja in po avstrijski strani do Radgone ter se nato čez Apače vrne po enaki trasi (95 km).
Raj za kolesarje je Primorska
Kdor si vzame več časa, lahko doživi še lepšo kolesarsko izkušnjo v toplejših krajih, a Štajerci temu nismo preveč naklonjeni. "Večina se preseli na trenažerje, kar je super trening v kontroliranem prostoru, a ne daje tega, kar ponuja narava. Klicev galebov, šumenja valov ne moreš zamenjati z dnevno sobo. Ta svet je oddaljen le dve uri." Primorje s slovensko in hrvaško Istro je najbližji kolesarski paradiž. "Ob današnji opremi definitivno tam lahko kolesariš celo leto. Pozimi se temperatura, če ni vetra, dvigne čez deset stopinj Celzija. V suhem vremenu je top, to so turisti iz Nemčije in Avstrije že spoznali," opisuje Čosić. Hudič je le v vetru, sploh pa v dežju, ko se primorske ceste spremenijo v drsališče. Podobno velja za kraško planoto, Čosić običajno za izhodiščno točko izbere Sežano. "Dnevne temperature so tam za štiri, pet stopinj Celzija višje kot pri nas. Tam ni poledice, teren je sicer kar razgiban, toda vzponi so kratki in spusti tudi, da se ne ohladiš pretirano. Samo burje ne sme biti."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
