Sredi drugega covidskega leta niti ni več toliko futuristična opomba blago pozabljenega nacionalnega koordinatorja za cepljenje, jeklenega Jelka Kacina, pred tedni, češ da je jesen pred vrati. Govor je bil o lovu za kolektivno precepljenostjo, ki jo bosta zdaj zdaj zakamuflirali poletje in slovensko pilotiranje EU-ja - in bo že jesen. (Še) tretjo dozo cepiva pred novim letom, "da bomo imuni", je politika imela na ustih že, ko so bili odstotki cepljenih pri nas precej nižji, kot so ta čas (715 tisoč s prvo dozo, s prvo in drugo 475 tisoč).
Petnajst mesecev in bolečih 4388 mrtvih od prve razglasitve epidemije se je spremenilo vse in nič. Cepiva za viralno skreganost Slovencev ni in ga nikdar ne bo, to je fakt, z virusom samo še bolj trdno in bolj globoko zabit v krsto naše neskupnosti. Da nas bo covid-19 ozdravil kronične bolezni: biti Slovenec Slovencu, in jo nadomestil na primer s ponižnostjo, ker smo ostali živi, so verjeli slepi romantiki, ko je bila epidemija lansko pomlad na začetku in so aplavzi na balkonih večer na večer slavili požrtvovalne bele halje. Seveda nas ni ozdravil! 30-letna Slovenija je vsak dan bolj naporna in vsak dan bolj tesna in to, da je ves planet postal virusna ječa, te naše bilance čisto nič ne omili.
Danes, ko nas je covidskih 4388 manj in se spet enkrat navajamo, da je virus(ov) bil(o) in zmeraj bo(do), državna zdravstvena blagajna bolnišnicam že neusmiljeno reže covidske finance. Kakor da vmes svet ni padel s tečajev. Kakor da za vrati virusne cone ne bi na čakanju bilo milijon drugih bolezni in bolnikov. Kakor da se nismo včeraj zgražali nad povsem možno nečloveško in neetično "dilemo" - in se je bali -, kdo bo, spričo pritiska hudo bolnih, imel pravico do respiratorja in kdo ne. Kakor da se ni nič zgodilo, upravni sveti bolnišnic že spet nastavljajo "prave" direktorje. Zasuta borza dela izplačuje ista mizerna nadomestila. Minister, ki je odstopil, še vedno vodi policijo. Vlada odloča ponoči. Državni dekoraterji še vedno izdelujejo skrpucalaste dizajne. Romunski tovornjakarji na avtocesti spet prehitevajo. Jemo brezstične pizze, ko za covidske teste in (elektronska) potrdila stojimo v neskončnih in stičnih in fizičnih vrstah. Ustavno sodišče pa še vedno ni nič reklo o covidodobnem ločevanju na prebolele, testirane, cepljene.
Da je le kaj pozitivnega (in ni covidski test)? Ne nazadnje in kljub vsemu: v teh krajih se veliko bolj množično, kot se, v zdravih ali nezdravih časih, hodi na volitve, med epidemijo zbira na protestih in zahteva, da vlada pade in so volitve. V resnici je to luksuz. Ne več kot nekaj tednov nazaj so v deželi, o katere prihodnosti naj bi samopooblaščeni slovenski "arhitekti" sestavljali čudne non-paperje, v od vsega utrujeni BiH, izločeni iz vseh možnih evropskih skupnosti, ulice bile polne zahtevajočih cepivo. Sploh kakšno proticovidsko cepivo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
