Denis Živčec
Festival Melodij morja in sonca je končno dobil osvežitev, ki jo je tako potreboval. Nenadoma se je ulilo kot iz škafa, veter je mršil pričeski voditeljic, gledalci na tribuni portoroškega Avditorija so začeli iskati zavetje. Na nek čuden način sem zmede bil vesel, saj je spomnila, da je festival ob morju živa stvar tako kot televizija sama. Improvizacija vselej dvigne adrenalin in nekaj drame se je premirni plovbi skozi glasbeni večer prileglo. Na kratko so prekinili tekmovalni del, nekajkrat ponovili oglasni blok in odvrteli nekaj posnetkov skladb iz zadnjih let, pa je neurje šlo. Bernarda Žarn in Lorella Flego sta svoje oddelali profesionalno, z nasmeškoma, za katerima verjamem, da jima je srce bilo kot noro, sta umirili situacijo in profesionalno prireditev peljali naprej. Blagoslovljeni v binkoštnih belih čipkah, ki očitno postajajo njun zaščitni znak. Ljubko. Kemija med njima je iz leta v leto močnejša in letos sta skupaj na odru celo zaplesali v paru. Morda izviren poklon mesecu mavričnih zastav, morda le spontana domislica, a bilo je simpatično, neprisiljeno in duhovito prismuknjeno. Če bi še Flegova za kakšno uro manj gledala v svoje listke, bi bilo že naravnost kičasto. A ne bomo dlakocepili.
