Beseda zaskrbljenost v diplomatskem jeziku ni nedolžna. Je tam nekje v srednji fazi med nežnim in resnim opozarjanjem. No, to besedo so uporabili v Evropski komisiji, torej vladi EU, ko so podali poročilo o vladavini prava v EU. In izpostavili tri države, ki so na tapeti: Madžarsko, Poljsko in Slovenijo.{infobox-quote_full}168521{/infobox-quote_full}
Pred dobrimi sedmimi desetletji, pet let po koncu druge svetovne vojne, se je Evropa pričela povezovati na treh temeljih: gospodarstvu (najprej se je skupnost imenovala za premog in jeklo), potem pa vedno bolj na upoštevanju najvišjih civilizacijskih vrednot, torej spoštovanju človekovih pravic in vladavini prava. Slednja dogma je najstarejša, sega v čase starega Rima ali Aten. In najpomembnejša. Država, ki ne spoštuje prava, je bodisi avtokratska bodisi anarhična.
V tej neprijetni skupnosti zanikovalk pravnega ustroja Evropske unije je zdaj pristala tudi Slovenija. Žal. Leta 2004, ko so nas v Dublinu sprejeli v družbo evropskih držav, smo bili "sonček na nebu", zdaj postajamo somrak. Spisek vseh grehov, ki so jih Sloveniji prilepili v Bruslju, je dolg, lahko bi bil še daljši. Medijska (ne)svoboda, udrihanje po sodstvu, vključno z neimenovanjem evropskih tožilcev, in še kaj bi se našlo v 23 strani dolgem referatu. Tolažba, da je dokument o stanju na Madžarskem in Poljskem še daljši in slabši, je slaba. Kot je Slovenija v slabi družbi kršiteljic temeljnih vrednot EU.
Toda unija, skupek 27 držav s 27 pravnimi in drugimi redi, bo verjetno ukrepala tako, kot je zmeraj doslej. Mlačno. Težko je verjeti, da bi Evropski parlament aktiviral zloglasni 7. člen Lizbonske pogodbe in s tem državi kršiteljici - v prvi vrsti Madžarski in Poljski - odvzel glasovalne pravice. Še manj verjetno se zdi, da bi evroposlanci posegli po tem, da bi vladam teh držav, morebiti tudi slovenski, odrekli denarno pomoč iz sklada za okrevanje in odpornost, največjega finančnega paketa, ki ga je kadarkoli sprejela EU. Dobrih 1800 milijard evrov se bo delilo - in četudi bi uradni Bruselj zažugal Varšavi, Budimpešti ter morda tudi Ljubljani, bi se verjetno vse kasneje umirilo.
Zdi se, da Evropska unija oziroma njene jedrne države, v prvi vrsti Nemčija in Francija, čaka na volitve in upa, da se bo kaj spremenilo. Pri nas in na Madžarskem bodo volitve najkasneje prihodnje leto, na Poljskem leta 2023. Nasprotniki tako imenovane iliberalne demokracije imajo tam dobre možnosti, da iztrgajo oblast iz rok Viktorja Orbana in Jaroslawa Kaczynskega. Ta dva politika sta iztrgala in si prilastila vse, od medijev do prava. Evropska unija je zaspala, in ko se je prebudila, je bilo že prepozno.
Nihče ne ve, kam bo šla EU jutri. Kot tudi ne, kako in kam se bo obrnila Slovenija. Poročilo o vladavini prava in spoštovanju svobode medijev kaže v slabo smer.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
