Slovenija bo najkasneje septembra iz evropskega sklada za okrevanje prejela prvih 231 milijonov evrov. To nakazilo, ki pomeni 13 odstotkov celotnega zneska, ki ga ima v evropskem skladu za okrevanje na voljo, ni pod vprašajem. Postopek, ki ga predvideva uredba o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem pravil pravne države, je dolg in zapleten. Evropski komisiji, ki se nobeni državi članici noče zameriti, to očitno ni dovolj. Za ukrepanje si kupuje dodaten čas. Za zdaj se je odločila, da bo najprej objavila usmeritve, v katerih bo pojasnila, kako bo uredbo izvajala.
Evropski komisar za proračun, Avstrijec Johannes Hahn, je pred tremi tedni v Evropskem parlamentu v razpravi o Madžarski in Poljski sicer napovedal, da bodo jeseni začeli ukrepati in da uredba velja od 1. januarja letos. Tako ni nič zamujeno. Države, za katere imajo v komisiji potrebne informacije o kršitvah pravne države že zbrane, lahko po Hahnovih besedah po počitnicah pričakujejo pismo o začetku uradnega pisnega postopka. Katere države so to, komisar ni povedal. Za zdaj je znano le, da so si v komisiji vzeli dodatni čas za ocenjevanje predloga madžarskega in poljskega nacionalnega načrta za okrevanje. Pričakovati je, da bosta v jeseni dobila zeleno luč. Nekoliko dalj časa bosta madžarska in poljska vlada najbrž morali počakati na odločitev Sodišča EU, kjer izpodbijata uredbo o pogojevanju izplačil evropskih sredstev s spoštovanjem pravil pravne države.
Sloveniji je pred dnevi ob predstavitvi letnega poročila o stanju pravne države z ukrepi, ki lahko privedejo tudi do zamrznitve izplačil evropskih sredstev, zagrozil evropski komisar za pravosodje Didier Reynders. Kot razlog je navedel zamude pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev, ki naj bi nadzorovala porabo evropskih sredstev za okrevanje. Ob tej grožnji ne gre spregledati, da so v letnem poročilu o vladavini prava, ki je uradni dokument Evropske komisije, formulacije glede kršitev vladavine prava v Sloveniji veliko milejše od besed Reyndersa in podpredsednice za vrednote in preglednost Vere Jourove na konferenci za novinarje. Pa še za te besede so ju novinarji morali potegniti za jezik. Podlaga za odločanje je tisto, kar piše v uradnem poročilu Evropske komisije, ne, kar govorijo posamezni člani kolegija.
Ukrepanje zaradi kršitev pravil pravne države od Evropske komisije vse glasneje zahtevajo poslanci Evropskega parlamenta. Zagrozili so ji celo s tožbo zaradi neukrepanja. Če bi evropske poslance res tako zelo skrbele pravice državljanov, kot poudarjajo v svojih razpravah, pod krinko tehnološkega razvoja, podnebnih sprememb, konkurence, enotnega trga ne bi potrjevali zakonodaje, o kateri je očitno, da veliko bolj služi koncernom in ozki eliti, ki na prvo mesto postavljajo dobičke, kot občemu interesu večine državljanov.
