Dan po koncu pouka, 25. junija, je na mariborski avtobusni postaji vsako leto že zgodaj zelo živahno. Zbirajo se otroci in mladostniki, ki bodo naslednjih enajst dni letovali s prijatelji in vrstniki v hrvaškem Poreču. Tam je Zveza prijateljev mladine Maribor pred 36 leti zgradila vzgojno-izobraževalni in rekreativni center, vsem dobro poznan kot VIRC. Fantje in dekleta od šestega leta do konca devetletke, v eni od izmen pa tudi srednješolci bodo napolnili avtobuse, pomahali staršem v slovo in krenili proti morju. Nekateri bodo morda prvič več dni brez družine, drugi so že stari mački letovanj, za vse pa bodo poskrbeli vzgojitelji s pedagoškim vodjem ali vodjo na čelu, ki bodo teh enajst dni mame in ati, učitelji in vaditelji, nadzorniki in zaupniki.
Prostovoljci so vedno dobrodošli
Poleg VIRC-a ZPM Maribor prireja letovanja tudi v Domu Miloša Zidanška na Pohorju, poleti pa še bolj kot sicer potrebujejo prostovoljce tudi za dejavnosti v Domu ustvarjalnosti mladih v središču Maribora. Marina Škrubej, vodja referata za letovanja, sešteje, da potrebujejo za vsako od šestih izmen v VIRC-u okrog 27 vzgojiteljev, dva rezervna vzgojitelja, dva športnorekreacijska vzgojitelja za športne vsebine, pedagoškega vodjo in njegovega pomočnika. "Od kovida imamo še vzgojitelja za psihosocialno podporo, to se je pokazalo za dobro odločitev, v tej vlogi so najpogosteje naši preizkušeni vzgojitelji, ki so recimo doštudirali psihologijo in imajo poleg strokovnega znanja tudi občutek za otroke v stiski. V vsaki izmeni v Poreču je tako v ekipi 35 do 37 ljudi," pravi Marina Škrubej.
Kandidati, ki se prvič prijavijo na poziv, najprej opravijo uvodni razgovor s pedagoškim vodjo svoje izmene in 20 ur usposabljanja. Izkušeni vzgojitelji, pedagoški vodje in zdravstveni delavci, ki prav tako spremljajo letovanja, jim predstavijo delo na letovanjih, obenem pa tudi malo potipajo, ali so pravi za to delo. Nato izberejo primerne in jim dodelijo skupine: mlajših otrok je v skupini po osem, starejših po deset do dvanajst. V vsaki izmeni tako letuje približno 300 otrok, včasih so med njimi tudi skupine iz drugih ZPM-jev po Sloveniji s svojimi vzgojitelji. "Pred kovidom je bilo včasih v kaki skupini še kaj prostora, zadnja leta so vse skupine polne," pravi sogovornica. Na Pohorju letuje nekoliko manj otrok, ena izmena je v juliju, druga v avgustu, v vsaki je lahko 60 otrok.
Najbolj priljubljen je večerni disko
Pred odhodom na letovanje se vzgojitelji posamezne izmene tri- ali štirikrat srečajo na delovnih sestankih, da oblikujejo program dela. "V času popoldanskega počitka izvajajo delavnice za otroke, skrbijo za športne aktivnosti na plaži ali na športnih igriščih ob VIRC-u. Neplavalci se pod vodstvom športnega vzgojitelja učijo plavati, plavalci se kopajo skupaj z vzgojiteljem. Na Pohorju kopanje zamenjajo pohodi in druge aktivnosti v naravi, imajo pa tudi igrišči za nogomet in odbojko ter košarkarske koše. Ob večerih je program posebno pester, pripravijo zmenkarije, iskanje talentov, najbolj priljubljen je še vedno disko. Otroci zelo radi nastopajo in pokažejo, kaj znajo," razlaga Marina Škrubej.
Animacija seveda ni edina naloga vzgojiteljev, kot rečeno, so z otroki od prebujanja ob osmih zjutraj do odhoda v posteljo ob pol enajstih zvečer. Skrbijo za njihovo počutje, opominjajo na mokre kopalke in brisače, skupaj z njimi vadijo za nastop ali navijajo pri športnih igrah. "Športne igre in tekmovanja so včasih na plaži, drugič zvečer, veliko otrok vzame žogo ali loparje v roke tudi med popoldanskim počitkom, ko so drugi na delavnicah," pojasni Sara Irman Kolar, ki bo letos že tretjič pomočnica pedagoškega vodje, pred tem je bila dve leti vzgojiteljica. Na vprašanje, katere so najpomembnejše lastnosti in veščine vzgojitelja, po premisleku odgovori: "Pomembno je, da smo iskreni, da smo otrokom s svojimi dejanji zgled, jih znamo aktivno poslušati, spodbujati, da ne delamo razlik med njimi." Na letovanje namreč prihajajo tako otroci iz socialno šibkejših družin, ki jim občina subvencionira letovanje, kot tudi otroci, za katere starši lahko plačajo polno ceno. V skupinah to ne igra nikakršne vloge, vsi so obravnavani enako. Sara Irman Kolar se zaveda, da je letovanje velik mozaik ljudi različnih značajev in hobijev, prostovoljcem pa je skupno to, da želijo svoj čas in energijo deliti z otroki, jim polepšati dneve, saj je to tudi zanje šola življenja. "Kar daješ, dobiš povrnjeno. Neizmerno lep občutek je, ko te kak otrok čez pol leta zagleda in se od veselja stisne k tebi," opisuje sogovornica.
Tudi vzgojitelji se veliko naučijo
Da je najtežji začetek, dodaja Tjaša Cvetko, magistrica socialne pedagogike, ker dobijo začetniki veliko informacij, skrbi jih, kako bodo zmogli voditi toliko otrok naenkrat. "Vzgojitelji se morajo predvsem zavedati, da niso sami in da lahko prosijo za podporo celotne ekipe vzgojiteljev ter pedagoškega vodje," pravi sogovornica. "Ko vzpostavimo odnos z otroki, pa nam ti velikokrat zaupajo tudi stvari, ki jih obremenjujejo in jih ne morejo povedati nikomur drugemu. Osebno mi veliko pomeni izkušnja, da sem zanje ta pomembni sogovornik," izpostavlja Tjaša Cvetko.
Že peto leto bo prostovoljec v VIRC-u Sašo Ristov, sicer informatik in računalniški programer, ki ga je za prostovoljstvo navdihnila dr. Ninna Kozorog. "Krasno je, ko začutiš 'vajb' v skupini, ko se povežeš z otroki," meni Ristov, ki ga letovanja motivirajo, da prebudi otroka v sebi, čeprav priznava, da je na začetku težko najti mejo, da ga otroci priznavajo kot avtoriteto in ne kot vrstnika. In zakaj se je našel kot prostovoljec? "Menim, da je v sodobni družbi nujno potrebno, da pomagamo na več nivojih, ne samo takrat, ko je v igri plačilo," sklene Sašo Ristov.
Otroci v naravi uživajo
V Domu Miloša Zidanška na Pohorju so v ospredju aktivnosti v naravi, h katerim je treba nekatere otroke, kot govorijo izkušnje staršev, skoraj priganjati. Kako je s tem na letovanju, vprašamo večkratno vzgojiteljico Emo Kmetič. "Vidim, da otroci v naravi uživajo, radi so zunaj. To se recimo opazi, ko jih moramo ob slabem vremenu priganjati v dom. Ko neha deževati, so po nekaj minutah znova na igrišču. Zunaj se igrajo različne športne in družabne igre, pletejo zapestnice, se pogovarjajo, raziskujejo okolico doma, oprezajo za škratom Milekom in mu gradijo bivake. Tudi ko gremo na pohod, se ne pritožujejo preveč, saj starejši pomagajo mlajšim in jih spodbujajo, da vsi uspešno prispemo na cilj," pojasni sogovornica.