Mazdina motorna filozofija: Plavanje proti toku

Spomin je še svež - do leta 2012 je bila na trgu zadnja mazda z Wanklovim motorjem, zgodovina tako gnanih motorjev pa pri njih sega v leto 1967. Takrat je na trg prišel model Cosmo, všečen dvovratni kupe s takšnim motorjem, in odtlej je bil Wanklov motor praktično ves čas del ponudbe v izbranih modelih. Čeprav je ta motor v hipu dvignil zanimanje skoraj vseh avtomobilskih proizvajalcev, ga je poleg Mazde najdlje ponujala znamka NSU, pa še ta le do leta 1977.

Kaj se dogaja v motornem razvojnem oddelku Mazde, seveda ni znano, so pa govorice, da še vedno razvija Wanklov motor družine Renesis z imenom skyactiv-R. Vse, kar je znano, je, da je mazda na tokijskem avtomobilskem salonu leta 2015 predstavila koncept Mazda RX-Vision Concept, ki naj bi ga poganjal 2,6-litrski, štirirotorski wankel. Kaže, da še vedno gojijo upe; če nič drugega, se lahko Wanklov motor s svojo velikostjo (oziroma z razmerjem med velikostjo in motorno močjo) veliko lažje kosa z elektromotorjem kot klasični batni motorji z notranjim zgorevanjem (MNZ).

Pred kakim poldrugim desetletjem so pri Mazdi naznanili poseben projekt Skyactiv, katerega posebnost je, da združuje razvoj vrste avtomobilskih tehnologij za učinkovitost svojih vozil, torej za povečanje zmogljivosti in zmanjšanje porabe oziroma izpustov. Sem ne sodijo le motorji, pač pa vsa tehnika od platforme navzgor, torej tudi podvozje in menjalniki.

Posebnost, ki jo je prinesel skyactiv med motorji, je bila filozofija, da morajo imeti bencinski in dizelski enako kompresijsko razmerje - 14:1. Medtem ko vlada splošno prepričanje, da morajo imeti bencinski motorji dosti nižje kompresijsko razmerje, dizelski pa dosti višje, prvi zaradi preprečevanja samovžiga in posledičnega klenkanja, drugi pa zaradi zahteve po visoki temperaturi, da pride do spontanega vžiga mešanice goriva in zraka, so pri Mazdi naredili ravno nasprotno. V tehniki je najlažje iti po uhojeni poti in razvijati uveljavljeno, zato se zdi Mazdin pristop hvalevredno pionirsko početje, je pa hkrati tudi jasno, da je to početje zahtevalo precej vložka, ki si ga, vsaj v teoriji, mala Mazda težko privošči. A ji, vsem ekonomskim modrovanjem navkljub, vseeno uspeva. Tako zasnovani bencinski in dizelski motorji poganjajo vse Mazdine modele, tudi posebna motorna različica Skyactiv-X. To je v nekem smislu tudi vrhunec omenjene kompresijske filozofije, saj je skyactiv-X motor, v katerem se lahko - odvisno od okoliščin - odvija tako Ottov kot dizelski proces, kar so bile mokre sanje večine naprednih motornih konstruktorjev. Celo pri Mercedes-Benzu so razvoj takšnega motorja glasno napovedovali, a - očitno - obupali. Mazda ni.

S prvo napovedjo novega modela te znamke, mazde CX-60 marca letos, so med drugim pri motorni izbiri že napovedali novo generacijo večjih vrstnih šestvaljnih motorjev. Bencinski skyactiv X bo imel tri litre prostornine, dizelski skyactiv D pa 3,3 litra.

Že objava nove generacije batnih MNZ se zdi v današnjem času nekaj nepričakovanega, tudi vrstni šestvaljnik je bolj eksotika, sploh pa preseneča napoved novega dizelskega motorja. In kar je še huje - dizelskega motorja velike prostornine. Splošen trend pri motorjih sta počasno ukinjanje MNZ in osredotočenost na elektromotorje, še posebej velika gonja pa je proti dizlom, čeravno v posvečenih krogih, ki jih itak nihče nič ne vpraša, kaj šele da bi upoštevali njihove izsledke, velja, da je dizel danes čistejši od bencinskega motorja.

Morda pa jih nekdo vendarle posluša - Mazda. Njihov novi dizel naj bi se ponašal s posebno tehnologijo zgorevanja DCPCI (kompresijski vžig z delno predhodno mešanico z nadzorovano distribucijo), o kateri še ni podrobnih informacij, kaže pa, da je prav DCPCI vzrok za Mazdin optimizem - prepričani so namreč, da bo ta motor s termičnim izkoristkom preko 40 odstotkov zlahka zadostil prihajajočim normam Euro 7 glede izpustov. O teh naj bi se nekaj vedelo že v prvem letošnjem četrtletju, a na spletni strani Evropske komisije še ni konkretnih podatkov.

Evropskim trgom namenjeni dizelski pogon bo imel dodano 48-voltno blago hibridno tehniko. Na voljo bo z zadnjim (!) pogonom, kjer bo zmogel 147 kilovatov, ali z vsekolesnim pogonom s 187 kilovati, pri čemer obljubljajo do 550 njutonmetrov navora. Menjalnik bo Mazdin osemstopenjski samodejni.

Sam motor naj bi se ponašal z zelo mirnim tekom brez tresljajev, s preprosto strukturo, zaradi katere naj ne bi bil dosti težji od njihovega 2,2-litrskega dizelskega štirivaljnika, pa tudi z ugodno porabo goriva - po WLTP naj bi na 100 kilometrov zahteval 4,9 oziroma 5,3 (AWD) litra dizelskega goriva. V večjem delu Evrope bo z njim motorizirani CX-60 naprodaj januarja prihodnje leto.

Svet je velik in zakonski predpisi zelo različni, a pri Mazdi nekako po tihem napovedujejo, da je to zadnji na novo razviti MNZ. Toda za leto 2025 napovedujejo novo prilagodljivo platformo Skyactiv EV, namenjeno izključno električno gnanim avtomobilom različnih velikosti. Ja, proti toku lahko pač plavaš le tam, kjer je to dovoljeno.