Med mladimi največ depresije

Mladi in njihovo duševno zdravje v spreminjajočem se svetu so glavna tema letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja, ki ga zaznamujemo danes. Polovica duševnih bolezni se začne že pred štirinajstim letom, a jih večina ostane neopaženih in neobravnavanih, opozarjajo pri Svetovni zdravstveni organizaciji, kjer med najpogostejše težave mladih prištevajo depresijo, samomorilnost, zlorabo alkohola in prepovedanih drog. Kako duševno zdravi so mladi v Sloveniji?

Vse večkrat k zdravniku in po zdravila

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje navajajo podatke raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, po katerih ima čustvene in vedenjske težave v Sloveniji približno dvajset odstotkov 11-, 13- in 15-letnikov. "Slaba četrtina jih je poročala o občutkih depresivnosti, 28 odstotkov pa o doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov na teden. Slovenski otroci in mladostniki najpogosteje poročajo o nespečnosti (22,4 odstotka), nervoznosti (20,4 odstotka), razdražljivosti (18,9 odstotka) in potrtosti (16,2 odstotka). Skrb vzbujajoč je tudi vpliv socialnoekonomskih dejavnikov, saj o večjem zadovoljstvu z življenjem poročajo mladostniki, ki ocenjujejo, da gre njihovi družini finančno dobro, in ki imajo podporo staršev, vrstnikov in učiteljev," razlagajo na nacionalnem inštitutu.
Pri mladih ugotavljajo vse več motenj spanja, premalo gibanja, več sedenja in nove oblike stisk, duševnih težav in motenj. "Za današnjo generacijo so značilni pogosto doživljanje stresa, občutki negotovosti, zaskrbljenost, socialna in psihološka ranljivost. Tradicionalnim oblikam nasilja in trpinčenja so se pridružili še spletno nasilje, ustrahovanje in trpinčenje, vse več je zasvojenosti z video igrami, družabnimi omrežji. Mladostniki slabo prenašajo konflikte in frustracije, pojavljajo se nove oblike socialnih fobij in anksioznosti, razpršenosti, nemira," našteva dr. Helena Jeriček Klanšček z nacionalnega inštituta. Poleg tega, da se je povečalo število obiskov pri strokovnjakih, se je povečala tudi poraba zdravil za zdravljenje vedenjskih in duševnih motenj med mladimi.

Prekmurje še brez strokovnjaka

"Zgodnja obravnava je nujna, da preprečimo širjenje bolezni, torej da bi se pojavilo še več simptomov. Duševna bolezen je namreč veliko breme tako za otroka oziroma mladostnika kot za družino, šolo in okolico," pojasnjuje predsednica Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo dr. Hojka Gregorič Kumperščak. Dodaja, da je še posebej pomembno dovolj zgodaj zdraviti težje duševne bolezni, saj lahko te tudi fizično poškodujejo možgane, z zgodnjim zdravljenjem pa mlajšim omogočajo zdravljenje na primarnem in sekundarnem nivoju, da jim zaradi njihovih težav ni treba v bolnišnico. Sogovornica razlaga, da je med najpogostejšimi težavami otrok, s katerimi se srečujejo slovenski strokovnjaki, hiperkinetična motnja, pri mladostnikih pa depresija in shizofrenija ter začetek osebnostnih motenj, veliko je tudi samopoškodovalnega vedenja in samomorilnosti ter vedenjskih in čustvenih motenj.

Duševna bolezen kot sladkorna

Kaj je duševno zdravje ter kako se soočiti z motnjami razpoloženja in jih obvladovati, skušajo seznanjati v projektu OMRA, ki so ga predstavili te dni. Kot je pojasnila vodja in izvajalka programa dr. Lilijana Šprah z Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bi si želeli, da bi bila ozaveščenost ljudi o duševnih motnjah tolikšna, kot je na primer o sladkorni bolezni: "Le tisti, ki so dobro obveščeni o tem, kaj je duševno zdravje, lahko pravočasno prepoznajo težave in ustrezno ukrepajo." Z delavnicami, ki jih bodo izvajali v oktobru, se bodo osredotočili predvsem na severovzhodno Slovenijo, je še izpostavila.