Po nekaj zaporednih letih povečevanja dobička podjetij in obsega industrijske proizvodnje v Podravju se je ta trend v lanskem koronavirusnem letu pričakovano zaustavil. Na ravni države je bilo skupaj pod črto za dve petini manj dobička, v Podravju pa za dvanajst odstotkov oziroma absolutno najmanj v zadnjih petih letih. Obseg industrijske proizvodnje pa se je zmanjšal za dobrih šest odstotkov.
Če k temu prištejemo, bolje rečeno odštejemo, še slabih 300 milijonov evrov državnih pomoči in subvencij, je mogoče reči, da bi podjetja v Podravju brez njih zdrsnila v izgubo. Tudi statistika stečajev podjetij in samostojnih podjetnikov je zaradi moratorija nad insolvenčnimi postopki in delnega nedelovanja sodišč varljiva. Zato kliče po posebni obravnavi v prihodnjih mesecih, da nas morebiten plaz stečajev ne bo presenetil. Te pričakujejo tudi v Uradu za makroekonomske analize in razvoj, kjer opozarjajo, da je treba najti ravnotežje med prehitrim opuščanjem ukrepov, ki bi lahko ogrozilo podjetja, sposobna preživetja. In obratno, dolgotrajna pomoč bi lahko podaljševala obstoj tako imenovanih zombi podjetij. Kljub državnim pomočem je bilo namreč od aprila lani do marca letos iz registrov izbrisanih 18.410 podjetij. Med njimi je bilo kar 12.626 samostojnih podjetnikov in 3042 gospodarskih družb.
Toda eno je statistika, drugo pa realna slika na terenu, predvsem v gostinstvu in turizmu, kjer se je v Podravju predlanski triinpolmilijonski dobiček stopil v osemmilijonsko izgubo, ta pa bi bila brez državnih pomoči še precej višja. V covidnem besednjaku opozarjajo, da turizem pri življenju držijo na aparatih, ob čemer še ne vedo, koliko možnosti za preživetje imajo. Zato bi bilo nujno prisluhniti delodajalskim zbornicam, ki med drugim predlagajo, da nikomur ne bi bilo treba vračati pomoči oziroma bi to obdržali v podjetjih za razvoj in izobraževanje kadrov, kritje stroškov in izgub za obdobje, ko niso mogli poslovati, ter znižanje davka na dodano vrednost po vzoru nekaterih drugih držav. Predvsem pa bi bilo treba hitro in učinkovito prevetriti ukrepe in katerega tudi umakniti. Ti po nepotrebnem še naprej dušijo turistično-gostinske, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, ko jih vedno boljša epidemiološka slika iz dneva v dan demantira. Ali kot se je slikovito izrazil Vladimir Rukavina, da ljudje lahko napolnijo gostilne, gledališke in koncertne dvorane pa ne.
Tudi o tako imenovani izhodni gospodarski strategiji za okrevanje in zagon iz te ali one twitter objave vsak dan izvemo kaj novega, konkretnega pa še ne. Da ima vladajoča manjšinska vlada veliko novih in zanimivih idej, da novi turistični boni, ki naj bi veljali še za kaj drugega kot za posteljo in zajtrk, to še niso ... Če najbolj prizadete dejavnosti danes česa ne potrebujejo, je to nadaljevanje agonije in negotovosti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
