Magna je v Slovenijo vstopila z velikimi koraki in vse do pandemije koronavirusa obetala, da bo šla po začrtani poti. A je junija lani klonila in konzervirala sodobno lakirnico v občini Hoče-Slivnica. Čeprav arheologi končujejo sondiranje terena za predvideno gradnjo tovarne za proizvodnjo do sto tisoč avtomobilov letno, pa kaže, da pri Magni upočasnjujejo korake. Četudi vseskozi trdijo, da si želijo ohraniti usposobljeno delavce in jih za to pošiljajo na delo v matično graško tovarno, kaže, da na ta način za zdaj rešujejo tudi 18-milijonsko državno subvencijo. Sto petdeset zaposlenim je še do konca leta dala možnost, da delajo v nočni izmeni v Gradcu. Nekaj jih takega peklenskega tempa, ki po slovenski zakonodaji sploh ni dovoljen, ker morajo zaposleni krožiti po izmenah, ni zmoglo in so odšli sami. Morda v Gradcu in Frankfurtu, kjer ima sedež Magna Europe, računajo tudi na to ...? Ker kako bo naprej, za zdaj še nočejo na glas povedati. Vprašamo pa se lahko, kaj bo s slovenskimi zaposlenimi, ko bodo stroški dela presegli višino državne subvencije? Ob čemer že v Gradcu tisoč zaposlenih dela s skrajšanim delovnim časom, nekaj sto pa naj bi jih že tudi odpustili.
Ne le skozi točko preloma
Kljub vsemu se ne moremo znebiti občutka, da bi med več kot pet tisoč delovnimi mesti prejšnji teden odpuščenemu delavcu (ta je v najboljših letih in po preboleli hudi bolezni s ponovno brezhibnim zdravstvenim kartonom) le lahko našli delo. Včeraj sta bili na spletni strani Magne za oddelek kakovosti objavljeni kar dve. Tudi komunikacija med njim in delodajalcem bi lahko bila bolj etična in predvsem kredibilna. Ne da v odgovoru odpuščenemu delavcu zapišejo, da kolektivni dopust "časti" Magna. Nato pa ga pošljejo na čakanje in ga kljub pisni obljubi, da bo po opravljenih zdravniških pregledih lahko pričel delati v Gradcu, odpustijo.
V velikih korporacijah so tudi mojstri sprevračanja besed, saj v javnosti dajejo vtis, da so vsi postopki usklajeni z zakonodajo, in verjetno s formalnopravnega stališča tudi so. Čeprav sindikate o presežnih delavcih le seznanjajo, s svetom delavcev hoške lakirnice pa ne želijo podpisati participacijskega dogovora o delovanju. Medtem ko v odpoved pogodbe o zaposlitvi zapišejo, da so se o vsem z omenjenimi predhodno posvetovali. Papir očitno res prenese vse. Tako kot odpuščeni in tisti, ki so v zameno za nadomestila za brezposelnost sami odšli iz hoške lakirnice in se s tožbami na program presežnih delavcev velikemu avtomobilskemu koncernu ne želijo zameriti ... Za primer, če bi jih morda spet potrebovali.
Trendi kažejo, da se bo avtomobilska industrija, ki je začasno tudi okužena, po pandemiji koronavirusa hitro pobrala. Elektro mobilnost je nezadržno na pohodu, zmagovalci pa bodo tisti, ki bodo znali čim bolje ravnati s človeškim kapitalom in redkimi talenti. In nanje ne gledati le skozi točko preloma in excelove tabele.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
