Slovenski zunanji minister Anže Logar je bil danes na delovnem obisku na Dunaju pri kolegu Alexandru Shallenbergu. Novinarjev niso vabili, je že tako, da skrb za zdravje ostaja na prvem mestu. Sodeč po uradnih komunikejih, je bil boj zoper pandemijo tudi sicer glavna tema pogovora ministrov. Menda s poudarkom na sodelovanju obeh držav. Strinjala sta se, da je poleg cepljenja ključen ukrep za zajezitev okužb testiranje prebivalstva. V tem smislu Slovenija in Avstrija poleg Češke, Slovaške in Madžarske sodelujeta v neuradni pobudi Centralnih 5 (C5).
Do sem vse lepo in prav. A kot vedno se hudič skriva v podrobnostih.
Minister Logar je gostitelju sicer omenil slovensko željo, da bi Avstrija olajšala prehod meje slovenskim dnevnim delovnim migrantom. Ti se morajo za zdaj vsak teden za pot čez mejo najprej registrirati, ob prehodu meje pa avstrijskim organom pokazati negativni izvid PCR ali hitrega antigenskega testa, ki ni starejši od tedna dni. Res je, da delovni migranti ta test po večini opravijo v Avstriji, saj dobi delodajalec stroške za testiranje povrnjene. Možno se je zastonj testirati tudi v avstrijskih lekarnah, teh je na avstrijskem Štajerskem blizu 50, zastonjski so pri sosedih tudi cestni testi. A ob uvedbi pred desetimi dnevi je ta avstrijski ukrep, očitno slabo "skomuniciran" s slovensko stranjo, na meji ustvaril odvečno gnečo.
Kljub menda silnemu dogovarjanju in domnevnemu usklajevanju ukrepov ter medsebojnemu razumevanju - denimo v že omenjeni pobudi C5 - Avstrija negativnih izvidov testov v slovenščini še zmeraj ne priznava. Izvedeli smo, da avstrijski obmejni organi pri delovnih migrantih še zamižijo na eno oko, toda drugim potnikom iz Slovenije vstop s slovenskim negativnim izvidom zavrnejo. Danes smo slišali za vsaj en tak primer z mejnega prehoda Holmec.
Fajn bi bilo, ko bi Logar gostitelju razložil, da je tudi slovenščina uradni jezik EU. Še več. Lahko bi mu tudi razložil, da je po sedmem členu Avstrijske državne pogodbe slovenščina, kot razumemo pri nas, uradni jezik avstrijske Koroške in Štajerske. Ali pa bi morala biti. Še pomnimo, kako so v Celovcu leta 2017 zamudili priložnost, da slovenščino kot drugi uradni jezik zapišejo v novo deželno ustavo. Zato tudi ni tako čudno, da so se pred dnevi mazači, morda spodbujeni s temi dejstvi, spravili na dvojezične krajevne table na južnem Koroškem. Ni vse v denarju in dvojnemu povišanju podpor za avstrijske manjšine, pa še to prvič po debelega četrt stoletja.
No, da pa slovenski medicinci pri nas izpolnjujejo avstrijske formularje za teste v nemščini oziroma angleščini, smo si pa krivi čisto sami. Ne gre za to, da bi delovnim migrantom kdo oteževal odhod na delo v Avstrijo. Gre za to, da je tudi pri nas uradni jezik slovenski. In kjer živita manjšini, še madžarski ali italijanski.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
