Danes so tretjič v tem mesecu v Evropskem parlamentu razpravljali o razmerah v Sloveniji, drugič na seji skupine za spremljanje spoštovanja demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic, ki sicer nadzira več držav. Slovenija se je tukaj znašla v družbi Malte in Slovaške, kjer so umorili preiskovalna novinarja, v družbi Madžarske in Poljske pa v tem mesecu na parlamentarnem zasedanju Evropskega parlamenta, na katerem so poslanci razpravljali o vladavini prava.
To ni družba, ki bi si jo želeli, čeprav je vodja skupine, Nizozemka Sophie in 't Veld, dejala, da so kršitve človekovih pravic zaznane v vseh članicah EU.
O njenih besedah ne gre dvomiti. Razprava o tem je v Evropskem parlamentu še kako potrebna, sicer bo kršitev še več. Današnja razprava o Sloveniji gotovo ni bila zadnja, zlasti ker predsednik vlade ni odgovarjal na vprašanja poslancev, ko na seji niso predvajali njegovega videa, parlamentarci pa zaradi pandemije najbrž še lep čas ne bodo mogli obiskati Slovenije in tukaj sami zbrati informacij, kakor so naredili na Slovaškem in Malti.
Bruseljske razprave o stanju pravne države in demokraciji v posameznih državah članicah se dogajajo veliko prepozno in omejene ne bi smele biti samo na razmere v državah članicah, ampak bi se morali ozreti tudi na bruseljski parket. Evropski funkcionarji in voditelji so namreč po finančni krizi leta 2008 z uvajanjem drastičnih varčevalnih ukrepov za običajne državljane začeli sami rušiti temelje demokracije. Evropski parlament se je sicer oglašal, a to oglašanje je bilo bolj pritoževanje, da odločitve sprejemajo mimo njega.
Vsekakor bi bilo zelo dobro, da bi evropski poslanci čim prej pometli tudi pred lastnim pragom in razpravljali o tem, kako spremeniti politiko EU, da ne bo več bolj v prid krepitvi avtokracije kot demokracije in vladavine prava na ravni EU in v državah članicah. Formalna zakonodaja, da bodo države članice, ki ne bodo spoštovale vladavine prava, ostale brez evropskih sredstev za okrevanje, niti približno ni dovolj. Tudi poročila, ki jih pišejo v Evropski komisiji, ne. Poljska in Madžarska sta z dolgoletnim kršenjem pravil pravne države dokaz, da sedanji sistem ukrepanja ni učinkovit. Tako je tudi zato, ker so z vsako novo krizo, v katero je po letu 2008 zabredla EU, izrazi demokracija, pravna država, človekove pravice, ko jih izrečejo evropski funkcionarji in politiki v državah članicah, bolj prazna in zlorabljena fraza. Poglobljena razprava, kako demokratična je dejansko sama EU in kako jo čim prej vrniti na pot, da demokracija in vladavina prava ne bosta več talca elit, ki bi ji takoj sledili ukrepi, je več kot potrebna. Za temeljito evropsko presojo pa so nedvomno zreli tudi protikoronski ukrepi, ki državljanom omejujejo svoboščine.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
