Barbara Gavez Volčjak
Od vsepovsod nas v zadnjem času bombardirajo z oglasi za sredstva, s katerimi naj bi razstrupili svoja jetra. Ta so po prepričanju izdelovalcev in prodajalcev tovrstnih preparatov zamaščena zaradi nikotina, alkohola, mastne in vnaprej pripravljene hrane, seveda ne smemo pozabiti na stres, po trimesečni kuri z eno ali dvema tabletama dnevno pa naj bi bila očiščena kot nova. Pa je to res?
Jetra so največja žleza v človeškem organizmu, povprečno tehtajo okoli 1,5 kilograma. So osrednje mesto v telesu, kjer se presnavljajo beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe, pa tudi hormoni, zdravila in vse druge snovi, ki jih zaužijemo in se v jetrnih celicah, hepatocitih, encimsko preoblikujejo. Preoblikovane snovi bodisi uporabimo bodisi izločimo z žolčem ali sečem, pojasnjuje prof. dr. Pavel Skok, dr. med., spec. interne medicine, iz UKC Maribor, pri katerem smo poiskali odgovor. Aktivnost encimskih sistemov v jetrih je v različnih obdobjih življenja različna, razlike pa se pojavljajo tudi med spoloma in med rasami. Velik del snovi, ki se presnavljajo ali se spremenijo v aktivno obliko v jetrih, je lahko tudi škodljivih: ali neposredno kot kemična učinkovina zdravila, ali kot presnovek tega zdravila, ali pa zato, ker se kopičijo v jetrni celici. "Žal ne drži zakoreninjeno prepričanje med ljudmi, da so jetra zelo sposobna regeneracije," opozarja dr. Skok. "V določeni meri je to res, a če celice vedno znova izpostaviš določenim strupom, se encimski sistemi v prvi fazi na to prilagodijo in postanejo bolj aktivni. Zato pri bolnikih včasih izmerimo zelo povišane vrednosti jetrnih encimov."
Nezaželeni učinki zdravil
Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na jetrno okvaro, je v severovzhodni Sloveniji alkohol, poudarja dr. Skok. Encimski sistem pa obremenjuje še velika raba zdravil, tudi paracetamola, ki je lahko v povečanih odmerkih (približno 20 gramov naenkrat) tudi smrten. "Za ZDA obstajajo precej dobri podatki o neželenih učinkih zdravil na jetra. Pri približno pet odstotkih bolnikov, hospitaliziranih zaradi zlatenice, je vzrok neželeni učinek zdravil," razlaga sogovornik.
Problem jetrnih okvar je v našem okolju povezan tudi s številnimi presnovnimi obolenji ali s presnovnim sindromom. Ta se pojavlja kot čezmerna telesna teža, povišane ravni maščob v krvi, maščobe pa se nalagajo tudi v ožilje in povzročijo povišan krvni tlak. "Ena od značilnih oblik okvare jeter je zamaščenost: v jetrni celici se nalagajo kapljice maščobe. Celice se zato povečajo in lahko se dvigne aktivnost jetrnih encimov. Pri tem je treba ločiti, ali gre zgolj za zamaščenost jeter ali tudi za vnetni proces, ki mu lahko rečemo nealkoholni steatohepatitis (NASH). Pri delu bolnikov s čezmerno uporabo alkohola pa se lahko razvije tudi alkoholni hepatitis oziroma vnetje jeter."
Pegasti badelj ni čudodelen
"Celo taboriščniki, ki niso imeli presežka hrane in vitaminov, so imeli zamaščena jetra, ker je bila presnova motena," pojasnjuje dr. Skok. "Toda tudi v preobilju se del maščob kopiči v celicah. Z nobenimi pripravki ne moremo odstraniti snovi iz celic. Lahko vplivamo na to, da ne vnašamo dodatnih snovi, ki obremenjujejo jetra, nismo pa sposobni z nobenim zdravilom teh snovi izplaviti ali pospešiti presnovo kapljic maščobe v jetrnih celicah in jih zaradi tega odstraniti več ali bolje."
V preteklosti so sicer raziskovalci - po navedbah dr. Skoka - dokazali nekatere učinkovine, ki dobro vplivajo na jetrne celice. Med njimi je najbolje raziskan pegasti badelj, ki so ga preizkušali že pred štirimi desetletji na miših. Učinkovina v njem, silimarin, vpliva na sintezo beljakovin v hepatocitu, na stabilizacijo membran in odstranjevanje prostih radikalov. "Silimarin ugodno vpliva na jetrne celice, toda to ne pomeni, da lahko tovrstne snovi bistveno spremenijo potek dogodkov ali bolezni ali upočasnijo odlaganje kapljic maščob v celicah. Te ostanejo tam za vedno in zgolj s snovjo, ki bi jo jemali preventivno, pri tem pa ohranili stare prehranske in druge navade, ne moremo vplivati na izboljšanje funkcije jeter," poudarja zdravnik.
Jetra se zelo enovito odzivajo na neugoden učinek: del celic propade, preostale pa prevzamejo njihovo funkcijo. Če bolniku del jeter odstranijo, se lahko preostanek poveča in deluje, kot bi bila jetra cela. "Kdor preboli hepatitis ali ima razvijajočo se jetrno okvaro in kasneje cirozo, ima bistveno manjši del funkcionalnih jetrnih celic," razlaga dr. Skok. "Toda celotno tkivo se ne more obnoviti. Nekatere informacije na spletu so zelo zavajajoče, sploh o preparatih, dostopnih v prosti prodaji. Povprečnemu bralcu je težko najti objektivne in zanesljive podatke, take, ki jih niso interpretirali posredniki, ki bi želeli svoje proizvode dati na tržišče."
Dodatna obremenitev
Uradna medicina, ki temelji na izsledkih raziskav - po besedah sogovornika -, ne more podpirati trditev, da je mogoče pri jetrnih spremembah vzpostaviti normalno jetrno funkcijo z uporabo drugih kemičnih proizvodov. "Vsa zdravila se presnavljajo v jetrih, zato jih z določeno učinkovino, katere učinek ni bil zanesljivo potrjen, zgolj dodatno obremenjujemo. Bolnikom z napredovalo jetrno boleznijo lahko pomagamo z zdravili, ki so se potrdila pri zapletih. Želimo vzpostaviti stanje, v katerem bi bile jetrne celice čim bolj sposobne opravljati svoje običajne funkcije. Vendar pri tem bolniku postavimo omejitve pri uživanju hrane, alkohola ali snovi, za katere se ve, da lahko povzročijo zaplete. Več zdravil uporabljamo, večja je možnost neželenih učinkov v jetrnih celicah. Ne zdi se mi prav, da se intenzivno in zavajajoče oglašujejo postopki, pri katerih bi z eno, dvema ali tremi pilulami dnevno lahko izbrisali posledice nezdravega načina življenja. Tak način dolgoročno ni dober," je prepričan dr. Pavel Skok. Dodaja, da je ljudem dostopna (pre)obilica informacij, vendar imajo izbrani zdravniki ali specialisti premalo časa, da bi jim lahko postopke primerno pojasnili. "Zato med ljudmi krožijo miti, ki jih utrjujejo v zmotnem prepričanju."
