Danes okoljski minister, v času nastanka pogovora s podjetnikom Bojanom Petanom pa gospodarski minister Andrej Vizjak se zdaj distancira od svojih izjav, izrečenih pred štirinajstimi leti. Distancirati od svojih besed in dejanj se je nemogoče, to lahko storiš le od dejanj in besed nekoga drugega, za lastne je treba prevzeti odgovornost, jih obžalovati. Obžaluje da jih, je minister dejal včeraj. A le te, v katerih izjavlja, da bodo kateremu sodniku "strli jajca". Hkrati pa pravi, da ne namerava odstopiti in ima čisto vest. Sodeč po njegovem nastopu so takšne besede, namenjene slovenskemu sodniku in sodstvu nasploh, očitno bagatelna zadeva. Ki niso vredne, da Vizjak zanje prevzame odgovornost. Ker so bile pač izrečene v neformalnem zaupnem pogovoru, v gostilniški debati skorajda.
Prevzemanje odgovornosti za besede in dejanja, za nekaj, kar je preprosto nesprejemljivo, je v aktualnem političnem ozračju utopija. Če je še mogoče razpredati o komponenti kaznivosti v početju, ki se zdaj razkriva, pa o komponenti moralnosti sploh nihče ne govori. Dovolj se je oprati z bibličnimi besedami, naj vrže kamen, kdor ni grešil.
Ob vseh škandaloznih razsežnostih vmešavanja države, politike v korporativno upravljanje, razkritjih o trgovanju z državnim vplivom, deleži in gostilniškimi kupčijami navidezno skreganih, kot sta bila Petan in Vizjak, pa kaže cela zgodba tudi na odnos, ki ga je vladajoča SDS gojila in ga še goji do slovenskega sodstva in pravosodja kot celote. Sovražen, zaničujoč je ta odnos. Ki se kaže preko pljuvanja po ustavnih sodnikih, ki so razveljavljali vladne odloke, s katerimi je ta skušala umirjati koronakrizo. In javnega linčanja vseh tistih, ki odločajo drugače, kot bi se vladajoči stranki zdelo prav. Kaj si misli o sodstvu premier Janez Janša, daje vedeti že s tem, ko poštnih pošiljk s sodnimi žigi preprosto ne dviguje.
Vladajoča politika zdaj javno ne govori o trenju jajc sodnikom, načini, kako pritiskati sodstvo in pravosodje, so veliko bolj lucidni. Nepotrjevanje sodnikov v parlamentu, ki niso po godu aktualnim oblastnikom, neimenovanje delegiranih evropskih tožilcev zaradi po mnenju Janše njunih spornih odločitev v preteklosti - vse to so načini, s katerimi se pač da kaznovati sodstvo. Zdaj je to soočeno z zmanjševanjem proračunskega denarja, ki naj bi ga sodišča in tožilstva prejela v prihodnjem letu. Enostransko, brez pogajanj in obrazložitev je vlada zmanjšala že dogovorjene zneske, potrebne za delovanje pravosodnega sistema. Javno je predsednik sodnega sveta dejal, da gre za penalizacijo oziroma sankcioniranje sodnega sistema zaradi nekih razlogov, ki jih ne poznajo.
Ne le politična neodvisnost, ki si je naše sodstvo skuša izboriti s tem, da bi politiki vzelo moč imenovanja sodnikov, tudi finančna neodvisnost pravosodnih organov je eden od temeljev, ki vpliva na delovanje sodne veje oblasti in s tem vladavine prava. Na to v letnem poročilu Rule of Law Report 2021 opozarja tudi Evropska komisija. Poskrbeti, da bo za pravosodje (pre)malo denarja, je tako le udejanjanje Vizjakovih besed v realnosti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
