Podpis pogodbe med mariborsko občino in ministrstvom za kulturo daje še uradni pečat zavezi državnega sofinanciranja. Tako je najdražji, 25 milijonov evrov težki kulturni projekt v mandatu župana Arsenoviča še korak bližje izvedbi. Država bo za Center Rotovž v naslednjih letih namenila 12,7 milijona evrov, enak znesek bo zagotovila mariborska občina, in če ne bo pritožb nad izbiro gradbinca, bodo zagrmeli gradbeni stroji na Rotovškem trgu. Maribor je na dobri poti, da po okrog 40 letih zgradi kulturno infrastrukturo, kot si jo mesto in meščani zaslužijo. In prenovljen Rotovški trg.
Mestna knjižnica, predhodnica Mariborske knjižnice, se je v stavbo na Rotovškem trgu 2 vselila leta 1960, a prostori zanjo že takrat niso bili prav primerni. Leta 1981 zaradi neustreznih prostorov, premalo knjižničnega gradiva in zaradi kadrovskega primanjkljaja ni postala matična knjižnica za mesto Maribor. Na Rotovškem trgu jim je 45 let "začasno" družbo v izredno slabih in neurejenih prostorih delalo lutkovno gledališče. Lutkarji so se preselili na Lent, knjižnica pa je ostala in ob njej še čitalnica, uprava, skupne strokovne službe, nabava in oprema knjižničnega gradiva s knjigoveznico. A ne gre le za knjižnico, čeprav je to najbolj grenek pelin, ki je kot črn madež desetletja visel nad mestom.
Center Rotovž je pomemben, ker Maribor z njim prvič v zgodovini dobiva namensko grajeno likovno razstavišče UGM21, kar rešuje tudi prostorske težave Umetnostne galerije Maribor, ki domuje v nekdanji meščanski palači, kjer bodo končno dobili prostor, da bo njena zbirka na ogled stalno in bi tako končno postala tako imenovana stalna zbirka. V Center Rotovž bo umeščen tudi art kino. Njegovo pomembnost argumentira občina: "S čimer bo po dolgoletni stihiji v Mariboru in okolici nastalo nujno potrebno sodobno ustvarjalno in prezentacijsko središče avdiovizualnih vsebin."
Na tem mestu je treba, po dolgih letih pogovarjanja, izbiranja lokacije, preučevanja dokumentacije, tudi neuresničenih zavez države, izreči priznanje občinski ekipi in županu Arsenoviču, da sta za projekt pridobila vso dokumentacijo in ga tako dobro utemeljila, da ga je vlada prepoznala kot prednostno investicijo in ministrstvo za kulturo kot pomembno regijsko kulturno središče. Državni denar za Center Rotovž je s podpisom pogodbe zagotovljen. Bil je sicer rezerviran tudi že v preteklem desetletju, skoraj se je že gradilo, a temeljni kamen v luknji Maksa danes prerašča plevel. Skepticizem, ki se pojavlja po družbenih omrežjih, je v tej luči delno mogoče razumeti.
Da več ne le upa, ampak sedaj tudi verjame v novo knjižnico, je nedavno povedala direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak. In če kdo meni, da knjižnice niso potrebne, ker se je vse preselilo v virtualni prostor, je nasprotno dokazala živa veriga, ki je povezala Mariborčane. Podpisana pogodba pa naj zavezuje v prvi vrsti župana in ministrstvo za kulturo, da se ne glede na to, kdo bo po prihajajočih volitvah vodil državo in mesto, in ne glede na morebitne gradbene in finančne zaplete leta 2024 prereže slavnostni trak Centra Rotovž in se knjige po živi verigi vrnejo v novi dom na Rotovškem trgu.