Od leta 2008 so Slovensko vojsko (SV) vlade bolj ali manj zapostavljale, nakupi opreme so bili ustavljeni, finančna sredstva okleščena, aktualna vlada Janeza Janše pa si želi ta trend obrniti. Ko je državni zbor (DZ) minuli teden potrdil šestletni in skorajda milijardni načrt investicij v SV, so v Levici in Socialnih demokratih odgovorili z aktivnostmi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Po napovedih koordinatorja Levice Luke Mesca bodo zahtevo za referendum – za kar so morali zbrati najmanj 2500 podpisov – vložili danes.
Ni nujno, da bi ta sredstva okrepila zdravstvo
Proti zakonu, s katerim, pravi obrambni minister Matej Tonin (NSi), bodo zadostili le minimumu potreb SV, pobudniki referenduma nastopajo z argumentom, da Slovenija v tem trenutku ni vojaško ogrožena, je pa ogrožena zdravstveno, socialno in razvojno: "Sredi največje krize, ko bolnice pokajo po šivih, ko je življenje ustavljeno in prihodnost države povsem negotova, vlada poskuša za našimi hrbti skleniti največji orožarski posel v zgodovini države. Z referendumom zahtevamo pravico, da državljani odločimo, ali bo ta denar šel za orožje – ali za zdravstvo, stanovanja in razvoj." Dilema je po presoji obramboslovke s FDV dr. Jelene Juvan zastavljena napak: "Če tega denarja ne bomo zagotovili vojski, sodeč po dosedanjih izkušnjah, ne pomeni, da se bo izboljšal zdravstveni sistem. Slovenski vojski so bile v preteklih letih, od leta 2008 dalje, odvzete zelo velike količine finančnih sredstev, pa se niso prekanalizirale v zdravstveni sistem." Izpostavljanje dileme maslo ali topovi se, tako Juvanova, zdi kot pihanje na dušo državljanu, ki je soočen z največjo zdravstveno in tudi eksistenčno krizo.
Zopet so po njeni presoji spregledane zmogljivosti, ki so namenjene civilnemu sistemu. Izpostavlja, da je SV ključni akter v sistemu zaščite in reševanja: "Konec koncev gre tudi za vojaški helikopter, ki izvaja helikoptersko nujno medicinsko pomoč." Po njeni presoji pa visi nad realizacijo 780-milijonskega načrta šestletnih investicij še velik vprašaj, saj časovno presega mandat te vlade.
Premalo političnega razuma – povsod
"SV se je spet znašla v vrtincu političnih bojev, tako na desnici kot na levici. Zdi se, kot da morajo državljani izbirati, ali vojska ali zdravstvo, kar pa sploh ni res. Trenutna kompleksna kriza morda časovno res ni najbolj primerna za sprejemanje odločitev o takšnih projektih, kot je večletno financiranje SV v takem obsegu. Glede na to, da se ljudje v tem času prej počutimo ogrožene zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema, morda celotni pobudi res manjka nekaj politične razumnosti, in težko razumljivo je, da izkušeni politiki tega niso sami prepoznali," komentira obramboslovka dr. Jelena Juvan.
Napovedali že ustavno pritožbo
Še preden bi pobudniki referenduma lahko naredili naslednji korak, začeli zbirati 40 tisoč podpisov za zahtevo za razpis referenduma, bodo najverjetneje naleteli na oviro. Vlada je namreč DZ že predlagala sprejetje sklepa, da referendum o tem zakonu ni ustavno dopusten. Tudi ministrstvo za obrambo je pridobilo pravno mnenje Inštituta za ustavno pravo, ki sta ga izdelala dr. Matej Avbelj in dr. Igor Kaučič. Ugotavljata, da so izpolnjeni pogoji, zaradi katerih referendum zoper navedeni zakon po ustavi ni dopusten, in sicer: pravni predpis mora po svoji obliki biti zakon, vsebovati mora nujne ukrepe za zagotovitev določenih ustavnih vrednot, te pa so obramba države, varnost in odprava posledic naravnih nesreč. Temu sicer kontrira nekdanji ustavni sodnik dr. Lojze Ude, ki pravi, da pri zakonu investicij v SV nujnosti ni. Opomni na nasproten primer iz leta 2015, ko je ustavno sodišče presojalo člen, ki je omogočal, da vojska skupaj s policisti sodeluje pri nadziranju meje: "Takrat je bila neposredna nevarnost navala migrantov, zdaj neposredne nevarnosti še zdaleč ni." Ude problematizira še, da v zakonu ni precizno opredeljen odnos s proračunom: "Vnaprej se želi, da bi bil tisti, ki bo sprejemal proračun, vezan na ta vladni zakonski načrt. Proračun se na ta način ne sestavlja, obveznosti iz proračuna se z zakonom vnaprej ne opredeljujejo."
O Janševi decembrski poti v Izrael
Delo je poročalo, da je prejšnji torek kabinet predsednika vlade Janeza Janše obvestil KPK o prejetju vabila družbe Kongsberg Defence & Aerospace, ki je 49-odstotna lastnica finske Patrie, na predstavitev daljinsko vodene oborožitvene postaje. Dogodka se ne bo udeležil nihče iz kabineta. Po navedbah omenjenega medija sicer v premierjevem kabinetu po napovedih večjih investicij v SV niso zaznali povečanega zanimanja tujih ponudnikov vojaške opreme in orožja za sodelovanje s Slovenijo.
V Delu so včeraj med drugim poročali še, da bi v ozadju premierjevega obiska, ko bo 8. decembra odpotoval v Izrael, lahko bil tudi nakup vojaške opreme, in sicer protioklepnega izraelskega raketnega sistema Spike.
DZ bi na izredni seji sicer lahko že kmalu odločal o ustavni (ne)dopustnosti referenduma, pri čemer so v Levici napovedali, da se bodo obrnili na ustavno sodišče. V najboljšem primeru, če bi njihovi pritožbi na ustavnem sodišču ugodili, pa računajo, da bi aktivnosti lahko nadaljevali šele z začetkom prihodnjega leta.
780-milijonski načrt šestletnih investicij časovno presega mandat te vlade.
Še preden bi pobudniki referenduma lahko začeli zbirati 40 tisoč podpisov, jih utegne doleteti odločanje o njegovi ustavni dopustnosti.
Obeta se tudi pravniški spopad, kjer bo vsak mahal s svojim mnenjem.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
