Če so se prvi interventni ukrepi za omilitev posledic epidemije osredotočili na socialno varnost, v drugem zamahu pozornost dobiva gospodarstvo na področju ohranjanja likvidnosti. Podjetja se soočajo s številnimi tveganji in finančno nedisciplino, kar ogroža njihovo likvidnost in solventnost. Znake ohlajanja gospodarstva so izvozna podjetja čutila, še preden je Slovenijo zajela epidemija, saj se je nekoliko ohromila plačilna disciplina, zaznan pa je bil tudi rahel upad naročil na področju investicijskih projektov.
Porast plačilne nediscipline tudi v tujem okolju
Velik del podjetij iz dejavnosti kovinske industrije zaradi posledic koronavirusne bolezni ustavlja poslovanje in zapira proizvodne obrate. Prve ocene kažejo, da bodo po ponovnem zagonu potrebovala kar nekaj mesecev, da bi znova vzpostavila normalno poslovanje. Z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da se bo ta čas verjetno še podaljšal, saj bo precej globalnih manjših dobaviteljev propadlo in s tem prekinilo utečene procese znotraj dobaviteljskih verig. Rešitve zanje lahko prinese le hiter odziv države z učinkovitimi in različnimi podjetjem prilagojenimi ukrepi, s katerimi bi reševali tako likvidnost kot solventnost.
Nujno nadaljevanje razvojnih projektov
Primož Sevčnikar, direktor v inovativnem in prodornem slovenjgraškem podjetju Troia, informacijske rešitve, pravi, da bodo izkoristili vse možnosti, vezane na kredite SID banke, saj bodo likvidnostne kredite potrebovali. Ključno bi se mu predvsem zdelo, da se vsi razvojni projekti, sofinancirani iz EU in države, nadaljujejo. Približno 40 odstotkov poslov sicer to koroško podjetje sklene na tujih trgih. "Imamo srečo, da delamo za gospodarske dejavnosti, kot je energetika, veliko huje bi bilo, če bi recimo delali za hotele," pravi. Glede vladnih ukrepov pa dodaja, da je na voljo veliko informacij naenkrat, poleg tega niso vse rešitve dokončne in so v nadaljnjem dopolnjevanju, tako da je vsemu kar težko slediti, hkrati pa je še tudi veliko različnih interpretacij. (plt)
Plačilna nedisciplina bo še večja
Zlatar, ki je tudi predsednik soboške območne enote Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Vlado Mandič, pravi, da so vladni ukrepi za prvo silo ustrezni, vendar meni, da bi bili lahko za marsikoga prepozni. "Glede na to, da bomo prve vloge za delavce na čakanju oddali šele 15. aprila, je vprašanje, kako bodo to preživeli nekateri obrtniki in samozaposleni, saj bodo sredstva prišla na njihove račune konec aprila. Država bi morala dati pomoč takoj, saj nekateri potrebujejo denar tudi za plače delavcev." Čeprav Mandič pravi, da so mali podjetniki s paketom pomoči zadovoljni, jih motijo nekatere podrobnosti: "Opozarjali smo, da bodo nekateri podjetniki postali davčni dolžniki, saj bodo imeli likvidnostne težave. Obrate so morali zapreti, roba stoji, sredstev še niso prejeli, davek pa bodo morali plačati." "Plačilna nedisciplina bo verjetno postala še večja težava kot doslej," še dodaja Mandič. (tmi/Vestnik)